Inštrumentalna glasba prek spleta
Letošnji Teden ljubiteljske kulture bo med 15. in 24. majem potekal precej drugače kot v dosedanjih šestih letih. Vse dogajanje, ki je letos usmerjeno v inštrumentalno glasbo, bo potekalo po spletu.
Na spletni strani Tedna ljubiteljske kulture: https://tlk.jskd.si ter na Facebooku in Instagramu se bodo predstavila kulturno-umetniška društva in skupine, ki se ukvarjajo z inštrumentalno dejavnostjo: godbe na pihala, big bandi, tamburaši, mandolinisti, citrarji in orgličarji. Predstavili bodo tudi različne inštrumente in glasbene izdelke, ki so nastali v času karantene, so zapisali organizatorji iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) ter Zveze kulturnih društev Slovenije (ZKDS).
Epidemija vpliva na prehranjevalne navade prebivalcev

Inštitut za nutricionistiko je v okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19 konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije na prehranjevalne navade. Prvi izsledki raziskave kažejo, da so gospodinjstva v času epidemije za preskrbo s hrano bistveno manj uporabljala večje trgovine, medtem ko se je znatno povečal obseg naročanja živil na dom. Sprememba je bila še posebej značilna na podeželju, kjer je bila pred epidemijo uporaba spletnih trgovin bistveno nižja, kot v mestnem okolju.
Pri preskrbi s hrano smo bolj uporabljali živilske prodajalne, ki so bližje domu, prav so prišli tudi lokalni ponudniki. Omenjene spremembe so bile prav tako bolj značilne na podeželju, kot v mestih. Do opaznih sprememb je prišlo tudi pri pogostosti in načrtovanju nakupovanja živil. Medtem ko smo Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost s pomočjo nakupovalnega seznama – pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Gospodinjstva so povečala zaloge hrane, kar je na eni strani posledica izražene skrbi pred nezadostno preskrbo s hrano, na drugi strani pa tudi skrbi, povezane s tveganjem, da bi se pri nakupovanju živil lahko okužili. Tudi poraba živil in priprava obrokov je v gospodinjstvih bolj načrtovana, večji pomen je dobil način priprave obrokov in hrana nasploh, hkrati se je povečalo se je tudi zanimanje za samo-pridelavo hrane.
Solidarnostni dodatek tudi za nekatere prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) obvešča prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma so odsotni z dela zaradi višje sile, da lahko zaprosijo za enkraten solidarnostni dodatek. Vendar pa morajo do 30. junija na Zpiz oddati vlogo za izplačilo.
Do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka so dodatno upravičeni:
- prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in
- so na začasnem čakanju na delo oziroma so odsotni z dela zaradi višje sile ter
- imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in
- enkratnega solidarnostnega dodatka niso prejeli na kakšni drugi podlagi.Domovi za starejše z omejitvami omogočajo obiske

Domovi za starejše, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa že več tednov zaprti za obiske, postopno in na različne načine odpirajo omogčajo obiske stanovalcev. Obiskovalci se morajo za obisk najaviti in upoštevati protokole, ki jih določijo domovi. Ponekod bodo obiskovalcem ob prihodu izmerili temperaturo, podpisati bodo morali posebno izjavo.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je konec aprila izvajalcem institucionalnega varstva podalo usmeritve glede obiskov in priporočilo, da s sproščanjem obiskov ter omogočanjem ostalih storitev začnejo najkasneje 11. maja, razen v primeru povečanega števila okužb v lokalnem okolju.
-

BOHINJSKA BISTRICA
Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica je v začetku marca s slavnostnim občnim zborom počastilo 70. obletnico delovanja. Od leta 1950 do leta 1984 je delovalo le Društvo upokojencev Bohinj, potem pa se je razdelilo na DU Bohinjska Bistrica, ki povezuje vasi, raztresene po hribih in gorah bohinjske doline, ter DU Stara Fužina, v katerem sta Stara Fužina in Studor.
V društvu, ki ima 754 članov, skrbijo za številne dejavnosti. Največ zanimanja je za športne oziroma rekreativne dejavnosti. Priljubljeni so pohodništvo, kolesarjenje, balinanje, šah, pikado, zimski športi, strelstvo pa tudi telovadba, vodna rekreacija, izleti ter tečaj računalništva. Imajo tudi fotografski krožek in nadvse aktivno folklorno skupino, v kateri pa je le en moški, sicer pa same dame. Še mlada, vendar zelo delovna je komisija za socialno in humanitarno dejavnost. Imajo pa tudi zgledno urejeno spletno stran.
-
Za navlaženo in mehko kožo na rokah poskrbimo z rednim nanašanjem izbranih krem. Izberite razkošen vonj po potoniki, očarljivem jasminu ali sveže rezanih cvetovih španskega bezga …
Med tistimi, ki boste pravilno odgovorili na vprašanje, sestavine katerih rastlin vsebujejo kreme, bomo izžrebali pet nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek podjetja Oriflame.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki do 18. maja pošljite na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
-
»O, da sem list zeleni na večnem drevesu ljudi ...« je napisal pesnik s Krasa, ki je umrl 27. maja 1926. Kdo?
Odgovor pošljite do 18. maja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz aprilske številke: Prvi premier Sovjetske zveze je bil Vladimir Iljič Uljanov - Lenin.
Darilo prejme: Branka Markelj, Novo mesto.
Čestitamo! -

Gimnazijci razveselili stanovalce doma upokojencev
Dijakinje in dijaki 1. b razreda Gimnazije Kranj so se odločili, da popestrijo težke in samotne trenutke, ki jih preživljajo starejši, obenem pa jim obudijo upanje in optimizem, da boljši časi prihajajo. Pred velikonočnimi prazniki so ustvarjali voščilnice z risbo, pesmijo ali spodbudnim sporočilom. Predsednica razreda Sara Smajič iz Šenčurja jih je natisnila in odnesla stanovalcem v Dom upokojencev Kranj. Ob tem je povedala: »Trenutki s starejšimi so bili prelepi, njihov pozitivni pogled na svet pa me je prepričal, da bomo iz te krize izšli bolj povezani.« »Zavedamo se, kako zelo smo odvisni drug od drugega in kako pomembno je, da v času stiske nihče ni sam in pozabljen,« je zaključila gimnazijka, ki je ponosna na svoj razred, ki se je izkazal s svojim socialnim čutom in solidarnostjo.
-
Čeprav uživamo na toplem soncu, moramo pri delu ali rekreaciji v naravi misliti tudi na svoje zdravje. Zaščitimo kožo pred nevarnimi vplivi sončnih žarkov. Ne pozabimo pa tudi na zaščito pred vbodi klopov, ki so pogosto okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa ali lymske borelioze, ki povzročata hude posledice.
Žal Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom v Evropi. Ta virusna bolezen osrednjega živčevja namreč lahko pusti trajne posledice – od glavobolov, vrtoglavice, motenj sluha do zmanjšane sposobnosti koncentracije, motenj razpoloženja, motenj v delovanju avtonomnega živčevja in celo ohromitve. Okužbo lahko preprečimo s cepljenjem, ki ga zdravniki še posebej priporočajo kroničnim bolnikom in starejšim ljudem. Ker največ obolevajo odrasli, stari od 55 do 64 let, so se infektologi odločili za rutinsko in brezplačno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za odrasle, ki dopolnijo 49 let starosti, in otroke, ki dopolnijo 3 leta starosti. Lani je bila cepljena prva generacija. Letos je koronavirus obrnil ustaljene poti, zato pri svojem osebnem zdravniku preverite, kako je s cepljenjem proti klopnemu meningoencefalitisu.
-

Na fotografiji iz leta 1932 so sestre Omerzo iz Pečic pri Brežicah: Amalija, Marija, Antonija in Matilda. Fotografijo pošilja Marijina hči Klara Gnus Kunst iz Koprivnice.
Ivana Habjan, gostilničarka in trgovka na Podbrezjah, iz stare blejske rodbine Bijol, je v narodni noši fotografirana leta 1938. Fotografijo hrani njena hči Marta Trogrlič s Podbrezij.
Med Maistrovimi borci na fotografiji, ki naj bi nastala leta 1918 ali 1919, je tudi Franc Bayer (sredi druge vrste). V bojih za severno mejo je bil ranjen, iz matične knjige novomeške moške bolnišnice je razvidno, da so ga tja prepeljali iz ljubljanske bolnišnice maja 1919 kot borca prve ljubljanske letalske stotnije.



