Domovi za starejše, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa že več tednov zaprti za obiske, postopno in na različne načine odpirajo omogčajo obiske stanovalcev. Obiskovalci se morajo za obisk najaviti in upoštevati protokole, ki jih določijo domovi. Ponekod bodo obiskovalcem ob prihodu izmerili temperaturo, podpisati bodo morali posebno izjavo.

 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je konec aprila izvajalcem institucionalnega varstva podalo usmeritve glede obiskov in priporočilo, da s sproščanjem obiskov ter omogočanjem ostalih storitev začnejo najkasneje 11. maja, razen v primeru povečanega števila okužb v lokalnem okolju. 

BOHINJSKA BISTRICA

Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica je v začetku marca s slavnostnim občnim zborom počastilo 70. obletnico delovanja. Od leta 1950 do leta 1984 je delovalo le Društvo upokojencev Bohinj, potem pa se je razdelilo na DU Bohinjska Bistrica, ki povezuje vasi, raztresene po hribih in gorah bohinjske doline, ter DU Stara Fužina, v katerem sta Stara Fužina in Studor.

V društvu, ki ima 754 članov, skrbijo za številne dejavnosti. Največ zanimanja je za športne oziroma rekreativne dejavnosti. Priljubljeni so pohodništvo, kolesarjenje, balinanje, šah, pikado, zimski športi, strelstvo pa tudi telovadba, vodna rekreacija, izleti ter tečaj računalništva. Imajo tudi fotografski krožek in nadvse aktivno folklorno skupino, v kateri pa je le en moški, sicer pa same dame. Še mlada, vendar zelo delovna je komisija za socialno in humanitarno dejavnost. Imajo pa tudi zgledno urejeno spletno stran.

Gimnazijci razveselili stanovalce doma upokojencev

Dijakinje in dijaki 1. b razreda Gimnazije Kranj so se odločili, da popestrijo težke in samotne trenutke, ki jih preživljajo starejši, obenem pa jim obudijo upanje in optimizem, da boljši časi prihajajo. Pred velikonočnimi prazniki so ustvarjali voščilnice z risbo, pesmijo ali spodbudnim sporočilom. Predsednica razreda Sara Smajič iz Šenčurja jih je natisnila in odnesla stanovalcem v Dom upokojencev Kranj. Ob tem je povedala: »Trenutki s starejšimi so bili prelepi, njihov pozitivni pogled na svet pa me je prepričal, da bomo iz te krize izšli bolj povezani.« »Zavedamo se, kako zelo smo odvisni drug od drugega in kako pomembno je, da v času stiske nihče ni sam in pozabljen,« je zaključila gimnazijka, ki je ponosna na svoj razred, ki se je izkazal s svojim socialnim čutom in solidarnostjo.

 Na fotografiji iz leta 1932 so sestre Omerzo iz Pečic pri Brežicah: Amalija, Marija, Antonija in Matilda. Fotografijo pošilja Marijina hči Klara Gnus Kunst iz Koprivnice.

 Ivana Habjan, gostilničarka in trgovka na Podbrezjah, iz stare blejske rodbine Bijol, je v narodni noši fotografirana leta 1938. Fotografijo hrani njena hči Marta Trogrlič s Podbrezij.

 Med Maistrovimi borci na fotografiji, ki naj bi nastala leta 1918 ali 1919, je tudi Franc Bayer (sredi druge vrste). V bojih za severno mejo je bil ranjen, iz matične knjige novomeške moške bolnišnice je razvidno, da so ga tja prepeljali iz ljubljanske bolnišnice maja 1919 kot borca prve ljubljanske letalske stotnije.

 Založniška in knjigotržna panoga nujno potrebuje trajne sistemske rešitve, saj je kronično podhranjena, so ministra za kulturo v skupnem javnem pismu opozorili nekateri slovenski založniki in knjigotržci. Tudi knjižničarji - še bolj pa bralci - že komaj čakajo, da (si) bodo nemoteno izposojali knjige. Vse več pa je tistih, ki berejo e-knjige na bralnikih računalnikih ali pametnih telefonih.

V zadnjem desetletju se je je promet s knjigami prepolovil, najhujše obdobje pa je od srede marca, z začetkom »koronakrize«, do začetka maja, so predstavnki slovenskh založb navedli v pismu. Samo v tem času je panoga založništva in knjigotrštva utrpela za 5,7 milijona evrov zmanjšanja prihodkov, saj je promet knjigotrštva upadel za 100 odstotkov (zaprte vse knjigarne), promet založništva pa za 70–80 odstotkov. Za svoj obstanek pa so odvisni od različnih distribucijskih poti, predvsem pa od knjigarn, papirnic, knjižnic, šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov ter fizičnih prodajnih mest. Spletna prodaja predstavlja v strukturi prihodkov slovenskih založb največ dva odstotka.

Sodeč po izsledkih prvega dela nacionalne raziskave o pojavnosti novega koronavirusa je - s 95-odstotno gotovostjo -  prekuženega od dveh do štirih odstotkov prebivalstva. Do prejšnjega tedna naj bi v stik z virusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije oz. 66.000 oseb.

K sodelovanju v raziskavi so povabili 3000 ljudi - šlo je za reprezentativen vzorec glede na starostno in geografsko razporeditev. Za sodelovanje se je odločilo 1368 vabljenih, od tega so odvzeli 1367 brisov in 1318 vzorcev krvi. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki je bil glavni in odgovorni raziskovalec,  je na novinarski konferenci pojasnil, da so prisotnost virusa v nosno-žrelnem brisu odkrili pri dveh udeležencih raziskave.