Nekateri domovi za starejše so v zadnjih dneh že močno omejili ali celo prepovedali obiske stanovalcev v domovih. Vestno izvajajo tudi vse ukrepe preprečevanja in obvladovanja širjenja kapljičnih okužb.

 V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost  so prepoved obiskov obsodili, saj menijo, da gre za diskriminacijo starejših v domovih starejših, ki jim obiski zdravih sorodnikov pomenijo edini stik s svetom in ne nazadnje tudi pomoč pri hranjenju. Po njihovem mnenju je nedopustno, da se zaradi zaščite pred koronavirusom ukinja fizioterapija in delovna terapija za starejše na vozičkih, kar so naredili v nekaterih domovih.

 Pred mednarodnim dnevom žensk Evropska komisija ugotavlja, da spolni stereotipi in nasilje zaradi spola še niso izkoreninjeni. Vsaka tretja ženska v Evropski uniji namreč doživi fizično in/ali spolno nasilje, ženske še vedno v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški, v največjih podjetjih pa je samo 8 odstotkov izvršnih direktoric.

Za izboljšanje tega stanja je komisija predstavila strategijo za enakost žensk in moških v Evropi. S strategijo se zavezuje, da bo vidik spola upoštevala na vseh področjih politik, v njej pa določa tudi ključne ukrepe za naslednjih pet let.

 Danes obeležujemo svetovni dan varčevanja z energijo. Zadnja leta se krepijo pozivi k učinkoviti rabi energije in varovanju okolju. Pomena učinkovite rabe energije se zaveda tudi vse več Slovencev, kot je pokazala raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) 2019 med tisoč gospodinjstvi. 

O učinkoviti rabi energije razmišlja 82 odstotkov gospodinjstev, kar je devet odstotnih točk manj kot pred dvema letoma. Podatke o učinkoviti rabi energije še vedno najpogosteje iščejo na spletu (93 odstotkov), drugi najpogostejši vir so dobavitelji opreme, tretji pa svetovalne pisarne ENSVET Eko sklada.
Glavni vir energije za ogrevanje ostajajo drva, ki jih uporablja 32 odstotkov v raziskavi sodelujočih gospodinjstev oz. devet odstotnih točk več kot predlani. Na drugem mestu je kurilno olje (20 odstotkov), na tretjem pa zemeljski plin (12 odstotkov ).
Glavni način ogrevanja v Sloveniji ostaja centralno ogrevanje. Uporablja ga 51 odstotkov v raziskavi sodelujočih gospodinjstev, kar je toliko kot predlani. Na drugem mestu je etažno centralno ogrevanje (17 odstotkov, enako kot predlani), tretje mesto pa si delita lokalno ogrevanje in centralno daljinsko ogrevanje.

NAŠ POGOVOR

Ženske so bile pri oblikovanju slovenske družbe močno prisotne, vendar pogosto spregledane. Ali kot pravi zgodovinarka dr. Marta Verginella, redna profesorica na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki raziskuje tematiko spola in vlogo žensk: »Zgodovinopisje se še vedno pogosto piše, kot da ženskega prebivalstva ne bi bilo.« Zagotovo ni dovolj, da se jih spomnimo samo marca, ko praznujemo mednarodni dan žensk in materinski dan, a vseeno je to priložnost, da obudimo iz pozabe nekatere posameznice, ki so širile meje 'ženskega sveta'.«

Osemdesetletnemu gospodu s kronično obstruktivno pljučnico je osebna zdravnica napisala napotnico za rehabilitacijo na kliniki za pljučne bolezni na Golniku. Tja so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom. Po šestih urah čakanja mu je zdravnik dejal, da imajo premalo postelj in osebja ter da bo raje svoj čas in energijo namenil mlajšim bolnikom. Prevoz nazaj si je moral zagotoviti sam … 

Zgodba je resnična, a žal še zdaleč ni redka. Kot je pokazala raziskava o doživljanju starizma v slovenskih zdravstvenih ustanovah iz leta 2017, je več kot dve tretjini starejših od 65 let pri zdravstvenih obravnavi že kdaj občutilo diskriminacijo. Skoraj polovico so najbolj prizadele šale na račun starih ljudi. Slaba tretjina je občutila ignoranco zaradi starosti, le nekaj manj ljudi je imelo občutek, da jih niso vzeli resno. Pokroviteljski odnos je občutila četrtina vprašanih. Podatki so še posebej skrb vzbujajoči, če upoštevamo, da so starejši ljudje najpogostejši uporabniki zdravstvenih storitev, je poudaril Otto Gerdina z Zavoda OPRO, ki je pripravil razpravo o diskriminaciji v zdravstvu.

 Prva sobota v marcu je dan, ko se ljubitelji hoje v naravi z veseljem odpravijo na pohod v spomin na prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča. Prehodijo 15 kilometrov med srednjeveškim središčem Višnje Goro in Jurčičevo domačijo na Muljavi, kjer se dogodek zaključi z glasbenim in kulturnim programom. Med potjo si udeleženci ogledajo različne znamenitosti (gozdno učno pot, cerkvico sv. Duha na Polževem …) in poskusijo domače dobrote, ki jih pripravijo domačini. Čebelarsko društvo iz Stične pa bo poskrbelo za meden prigrizke že na začetku pohoda. 

Valentinovo na hrvaški obali

Skupina bralcev Vzajemnosti je sredi februarja preživela dva lepa dneva v Istri. Uživali so v čudovitem vremenu, sprehodu ob morju v Rabcu in ogledovanju znamenitosti Reke, Opatije, Pulja in Vodnjana, kjer je nastala ta fotografija ob starodavnih kažunih, to so pastirske hiške iz kamna, narejene v tehniki suhe gradnje. (Fotografija: Stanislav Kodelja)

 Kako možgani zaznavajo medosebne odnose

Človek ni otok se glasi naslov letošnjega Tedna možganov, ki ga za ozaveščanje laične in strokovne javnosti že vrsto let prireja SiNAPSA, slovensko društvo za nevroznanost, v sodelovanju z drugimi organizacijami in posamezniki. V tednu med 16. in 22. marcem 2020 bodo s predavanji, filmi in delavnicami osvetlili odnose, s katerimi se srečujemo vsak dan. To je priložnost, da prisluhnemo znanosti, ki »utira pot resnici in naj nas brani pred zavajanjem in neresnicami«. Največ dogodkov bo v Ljubljani, odvijali se bodo v Peterlinovem paviljonu Fakultete za matematiko in fiziko, v Atriju ZRC ter v Slovenski kinoteki. Predavanj in delavnic pa se lahko udeležite tudi v Mariboru, Kopru, Novem mestu, Tolminu in Mirnu. Program najdete na spletni strani: http://www.sinapsa.org/TM. Priporočamo še obisk spletne strani: www.zamozgane.si.