Maturantke učiteljišča so ob zaključku šolanja pred 60 leti ponosno korakale po Ljubljani. Med njimi je tudi Jožica Škufca iz Ljubljane, ki nam je poslala fotografijo. Ker se je vmes zgodila šolska reforma, so morale maturo opravljati kar dvakrat – v 4. in 5. razredu.

 Fantje so se leta 1934 fotografirali na kolesih, ki so bila izdelana pri zasebniku v Polju pri Ljubljani. Hišno ime pri Zajcu je še danes poznano. Drugi z leve je oče Marije Plohl iz Ljubljane, ki nam je poslala fotografijo.

Rokodelci

Pri Društvu upokojencev Javornik - Koroška Bela krožek ročnih del neprekinjeno deluje že 43 let in je med najstarejšimi v Sloveniji. Februarja leta 1977 je namreč 32 članic začelo ustvarjati svoje izdelke ročnih del. Prva voditeljica krožka je bila Štefka Bregant. Sledile so ji Angela Janša, Rozka Troha, Simona Tarman in Anica Kreuzer. Zadnjih deset let krožek uspešno vodi Marica Blažič ob pomoči strokovne svetovalke in umetniške vodje Janje Jamar.

Ustvarjanje članic se lepo sklada z mislimi, ki jih je leta 1977 v knjigo vtisov na razstavi ročnih del zapisal Lojze Tišov: »Namen razstav ni, da bi tekmovali, kdo je najboljši umetnik, pač pa hočemo prikazati, da tudi na jesen našega življenja ne mislimo samo na to, da smo že v napoto vsem mladim generacijam, pač pa pobudniki, da bodo hodili tudi oni po naših poteh, da ljubijo delo, s tem pa življenje v razvedrilu.«

 Kot v nekaterih drugih državah je tudi v  Sloveniji obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ust in nosu v zaprtih prostorih, še posebej v trgovinah.  Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo. Po uri ali dveh oziroma, ko je vlažna, jo je treba zamenjati; če imamo masko iz blaga, jo prekuhamo, suho prelikamo in vnovič uporabimo. 

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa v medijih opažajo posnetke in fotografije ljudi z nepravilno nameščenimi maskami. Ker ima nepravilna uporaba maske – bodisi potisnjena pod brado, nameščena samo čez usta, ne pa tudi čez nos, bodisi da se jo, ko jo imamo nameščeno na obrazu, dotikamo s prsti ali jo nepravilno odstranimo – za zdravje več negativnih posledic in naredi več škode, kot če maske nimamo, pozivajo k pravilni uporabi. 

V času epidemije novega koronavirusa se po nasvetu strokovnjakov ne smemo prepustiti pretiranemu strahu, ker to lahko na dolgi rok vodi v slabšanje imunskega sistema. Raje poskrbimo za dobro počutje, h kateremu prispeva tudi dober humor, predlagajo. Tega nasveta ob današnjem dnevu norcev gotovo ne bo težko upoštevati.

Zdajšnja zdravstvena kriza pri vseh vzbuja vsaj malo tesnobe in strahu, ki sta do neke mere celo zaželena. Varujeta nas namreč pred tem, da bi se vedli tvegano. Če pa se občutki tesnobe izražajo kot obup ali pretiran strah, razdražljivost in jeza, bi ta močan čustven odziv lahko preveč omejil našo zmožnost za organizirano vedenje in načrtovanje, meni klinična psihologinja Jana Strniša iz Zbornice kliničnih psihologov Slovenije.

 Združenje za dostojno starost  Srebrna nit je na pristojne in javnost zopet naslovilo dolgo odprto pismo. V njem – kot že nekajkrat doslej - poudarjajo, da bi Slovenija nujno potrebovala samostojno ministrstvo za starejše, ki bi veliko hitreje, odločneje in učinkoviteje skrbelo za starejše, ter  aktivnega varuha za starejše, ki bi preprečeval diskriminacijo, ki se dogaja ob epidemiji koronavirusa.

Prepoved obiskov vdomovih starejših občanov, ki ponekod traja že od konca februarja, je za nekatere starejše velik stres in se s tem težko spopadajo. Socialna izolacija ima lahko hude posledice na zdravje starejših, zlasti so v dani situaciji ogrožene osebe z demenco in nepokretni stanovalci, poudarja Biserka Marolt Meden, predsednica združenja. Obenem pa poziva direktorice in direktorje domov, da kljub omejitvi obiskov ob strokovni in etični presoji dopustijo vnaprej dogovorjen obisk stanovalca, zlasti umirajočih oseb.

Evropska komisija je danes uradno podelila znak evropske dediščine desetim znamenitostim, ki pričajo o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju. Med prejemniki je tudi Zdravljica, ki med drugim opeva svobodo in sožitje med narodi.

 Sedma kitica te pesmi Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla je bila leta 1991 izbrana tudi za slovensko himno.

 Po mnenju zgodovinarja Boža Repeta, Zdravljica, ki je v osnovi napitnica, sodi med redke "nebojevite" himne, na katere so vplivale ideje francoske revolucije in svobodomiselnosti ter združujejo nacionalno idejo z internacionalizmom. Slovenska himna torej zavrača vojne in prepire in poudarja povezanost in prijateljstvo med narodi. Čeprav je pesem nastala davnega leta 1844, je vedno znova aktualna, meni zgodovinar.

Starejšim, ki so še bolj kot ostali navajeni dnevnih rutin, trenutne razmere lahko povzročijo stisko. Oseb z demenco ne obremenjujmo  s  poplavo informacij o epidemiji, ne razlagamo o virusu, ker jih s tem lahko samo še bolj zmedemo in vznemirimo, pač pa jih poskusimo čim bolj zabavati in vključevati v različne vsakodnevne aktivnosti, s tistimi, ki ne živijo z nami, pa socialne stike ohranjajmo na daljavo (telefon, računalnik, pisma..), priporočajo  v Slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija.