MURSKA SOBOTA

Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota je v prostorih murskosoboške študijske knjižnice pripravila veliko razstavo z naslovom Pomurski upokojenci se predstavljajo. Likovna dela je razstavljajo 24 ustvarjalcev likovne sekcije Mozaik Murska Sobota. Z ročnimi deli pa so se predstavile sekcije za ročna dela društev upokojencev Beltinci, Ljutomer, Lendava, Moravske Toplice, Puconci, Radenci, Turnišče in Veržej. Odprtja razstave se je udeležil tudi Branko Suhadolnik, predsednik komisije za tehnično kulturo pri Zdusu. Izrazil je željo, da bi v Pomurju našli skupni prostor, kjer bi bili izdelki upokojencev vedno razstavljeni, kar bi pomenilo dodano vrednost na področju kulture in turizma v Pomurju. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)

Ob sv. Štefanu, prazniku zavetnika konj, konjarjev in kočijažev, marsikje po Sloveniji obujajo tradicijo blagoslova konj.  Letos bodo med drugim  v Hrašah, na Dovjem  v Semiču, v Rakičanu, Pišecah, v Ljubljani na Rudniku, na Ježici , v Štepanji vasi ... Običajno blagoslovi potekajo pri cerkvah, po maši.

V  Kobilarni Lipica na ta dan, 26. decembra, omogočajo prost vstop, da bi obiskovalci vseh starosti spoznali skrivnosti zimskega življenja lipicancev. Že sprehod po posestvu kobilarna Lipica, ki je razglašena za  kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo je lepo doživetje, ta dan pa so pripravili še druge dogodke. Med drugim vodene obiske kobilarne, blagoslov konj ob 12. uri, pol ure kasneje pa še blagoslov jeklenih konjičkov v sodelovanju s kraškimi motoristi - Sneta s'kira.

Jaslice so eden od simbolov praznovanja  in ljudska domišljija uprizarjanja svete družine je neizmerna. Vzemite si čas v prazničnih dneh in obiščite kakšno razstavo jaslic. 

Društvo za ohranjanje dediščine Gradež vabi na največjo razstavo jaslic v Sloveniji (lani jih je bilo več kot 350). Jaslice so iz vseh mogočih materialov, vseh možnih velikosti in oblik. Razstavljene so v sušilnici, kapelicah, stari gostilniški kleti in različnih gospodarskih poslopjih, pod kozolcem, na oknih, v imitaciji Županove jame ter na prostem po vsej vasi. Ponosni so na dve zbirki, ki sta stari več kot 150 let, ter na to, da so prinesene že z vseh celin.

Drevesca iz gozdov in nasadov po Sloveniji, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozom in prodajo označena z nalepko svetlo modre barve in letnico 2019. Največ teh drevesc na trg prihaja s Kočevskega. Odslužena drevesca sodijo v zabojnike za organske odpadke ali pa jih skurite v pečeh. 

Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije, pri katerem lastniki gozdov dobijo nalepke skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Do 25 nalepk dobijo brezplačno, za večje število nalepk pa morajo odšteti po 27 centov na nalepko. Najpogosteje se za okrasna drevesca pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke in bora.

 Odvetniška zbornica Slovenije bo v četrtek, 19. decembra, organizirala dan odvetniške pravne pomoči. S tem bodo že deveto leto zapored nudili brezplačno pravno pomoč v odvetniških pisarnah.

Pravno pomoč bodo  izvajali v pisarni ali po telefonu, po predhodni najavi zainteresiranega državljana. Zaradi organiziranosti odvetniških pisarn ljudem predlagajo, da kontaktirajo izbranega odvetnika oziroma odvetnico in se najavijo ter da naj vnaprej dostavijo morebitno dokumentacijo in svoj opis problema.

 Za pomoč pri obravnavi hematoloških bolnikov je zdravnikom na voljo strokovni priročnik Nujna stanja v hematologiji, ki naslavlja vprašanja kliničnih značilnosti, diagnostike in osnovnih terapevtskih ukrepov. Ob predstavitvi so strokovnjaki in predstavniki bolnikov opozorili na prostorsko stisko, s katero se srečujejo hematološki bolniki.

Po besedah predstojnika kliničnega oddelka za hematologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Sama Zvera je novi brezplačni priročnik nadaljevanje dobro sprejetega, lani izdanega priročnika Kako brati krvno sliko. S takimi publikacijami želijo zdravnikom, ki se pri svojem delu srečujejo s hematološkimi bolniki, pomagati pri interpretaciji krvne slike in strokovni obravnavi. Izkazalo se je namreč, da je znanje zdravnikov o krvi in hematoloških boleznih pomanjkljivo. Zver ob tem upa, da bodo s posebnim predmetom o krvi, ki so ga v program medicinske fakultete vpeljali letos, več študentov spodbudili za to specializacijo in tudi sicer med medicinskim osebjem dvignili raven znanja o krvi.

Prostovoljci današnji mednarodni dan prostovoljstva obeležujejo pod geslom Prostovoljstvo za vključujočo družbo. Mednarodni dan je priložnost za vse, da spodbujamo prostovoljstvo, se spomnimo na prispevek prostovoljcev k družbeni blaginji in trajnostnim ciljem na lokalni in mednarodni ravni, poziva Slovenska filantropija.

 "Socialna država, ki skrbi za svoje prebivalce, vzpodbuja njihovo prostovoljsko delovanje v dobro skupnosti. Vlaga v promocijo prostovoljstva, podpira možnost kakovostnega vključevanja v prostovoljstvo in prepoznava vrednost prostovoljskega dela," opozarja izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak. Po njenih besedah lahko na ta način vsi prebivalci sodelujejo pri skrbi za skupno dobrobit, so vključeni, ker imajo možnost sodelovati v družbenih procesih, in so bolje opremljeni za življenjske situacije, ko ne gre vse po načrtu.

  Marija Bevk in Franc Podobnik sta se v Cerknem poročila avgusta leta 1910. Fotografijo hrani njuna vnukinja Marija Podobnik Cvetkovski iz Ljubljane.

 Mama Mina Jerant je s tremi otroki leta 1930 fotografirana pred njihovo hišo na Jančah. Hči na levi je kasneje postala mama Mariji Plohl iz Ljubljane, ki nam je poslala fotografijo.

 Na birmi v Zrečah okoli leta 1950 je bila Ema Založnik s Padeškega Vrha pri Zrečah botra kar trem birmankam (na fotografiji levo). Njena hči Emica Sivka s Ponikve prosi vse, ki se prepoznajo, da jo pokličejo na tel. št.: 069 97 88 70.