Skupščina ZZZS potrdila letošnji finančni načrt
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je potrdila finančni načrt zavoda za letošnje leto. Ob tem so zavrnili finančni načrt za prihodnje leto. Člani skupščine namreč o tem želijo glasovati šele potem, ko bodo dobili zagotovilo vlade, da bo državni proračun v prihodnjem letu prevzel financiranje terciarja 1, kamor spada izobraževalna in raziskovalna dejavnost klinik in inštitutov, na leto pa za to namenijo 30 milijonov evrov.
Soglasje k finančnemu načrtu, ki predvideva za 204,7 milijona evrov višje prihodke v primerjavi z lani, ti bodo tako znašali 3,309 milijarde evrov, mora dati še vlada. Odhodki se bodo letos povečali za 266,3 milijona evrov oz. 8,7 odstotka na 3,320 milijarde evrov. Tako je predvideno, da bo ZZZS posloval z 10,4 milijona evrov minusa, kar bodo pokrili s presežki sredstev iz preteklih let.
-

V akciji, ki je potekala v organizaciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu), so za besedo leta 2019 razglasili podnebje. V ožji izbor so se uvrstile še besede šarcizem (na drugem mestu), brezogljični (na tretjem mestu) ter milenijec, nebralec, novinec, prisilka, skiro, šarcizem, trgovinska vojna in volk.
Strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki ZRC Sazu, portala MMC RTV Slovenija in Dela, je deset besed izbrala med skoraj 300 predlogi, ki so jih v spletnem glasovanju prejeli od začetka leta 2019 do 20. decembra lanskega leta.
Pestro v Hiši branja, pisanja in pripovedovanja

V Vodnikovi domačiji Šiška, Hiši branja, pisanja in pripovedovanja, tudi v letošnjem letu nadaljujejo z že utečenimi dogodki, pripravljajo pa tudi številne nove.
Vsak prvi četrtek v mesecu se nadaljuje Glasno branje za starejše. Kot zatrjujejo v Društvu upokojenih pedagoških delavk - DUPDS, ki pripravlja druženja: glasno lahko bereš sam, a je bolj zabavno v skupini, kajti glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo.
Ninna Kozorog - Slovenka leta 2019

Enajst izjemnih žensk se je lani v reviji Zarja/Jana potegovalo za naziv Slovenka leta. Vsaka posebej je izjemna, s posebnimi pozitivnimi lastnostmi, prizadevanjem za boljši svet, pokončno držo ali uspešnostjo na svojem področju. Nominiranke so bile: športna plezalka Janja Garnbret, dolgoletna predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo in varuhinja pacientovih pravic Duša Hlade Zore, spodbujevalka družinskega branja in zagovornica predšolske bralne značke Tilka Jamnik, zdravnica in humanitarka Ninna Kozorog, znanstvenica in mizarka dr. Andreja Kutnar, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost Biserka Marolt Meden, ledena plezalka in ambasadorka električne mobilnosti Jasna Pečjak, pisateljica, pesnica in predavateljica Alenka Rebula, skladateljica mlajše generacije z mednarodnim ugledom Nina Šenk Kosem, novinarka TV Slovenija Mojca Šetinc Pašek in pisateljica Bronja Žakelj.
Kako trdna je naša varnostna mreža?

Sistem socialne varnosti mora delovati kot varnostna mreža, ki vsakega, ki se mu kdaj v življenju zalomi, ulovi in mu pomaga, da se postavi nazaj na noge, pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. Z njo smo se pogovarjali o spremembah, ki jih pripravljajo na področju socialnega varstva starejših. Med drugim bodo v prihodnje več pozornosti namenili razvijanju skupnostnih oblik storitev, kot so so bivalne enote, dnevni centri, začasne nastanitve.
Prepletanje nitk in življenjskih zgodb

Na obisku pri Emi Andoljšek čas neizmerno hitro mine. Z možem Ludvikom imata toliko zanimivega povedati – od spominov, neobičajnih zgodb do prepletanj življenjskih usod in dolgoletnih prijateljstev. Da o nevsakdanjih konjičkih niti ne govorimo. Še zdaleč nista človeka, ki bi se v pokoju dolgočasila.
Oba sta velika ljubitelja knjig, približno tisoč jih imata v Ljubljani in še toliko v Suhadolu. Tam sta si pred več kot 30 leti zgradila počitniško hišo in obdelujeta velik vrt. Imata tudi štiri vnukinje, pred leti sta jih čuvala, zdaj pa bolj ali manj spremljata njihovo odraščanje. Ob tem pa se ukvarjata še z marsičim. »Veliko skupnega imava, podpirava drug drugega pri delu in konjičkih. V delovni sobi imava vsak svojo pisalno mizo in delava vsak svoje, v Suhadolu pa se dogovoriva, kaj bova počela. Drugače pa Ludvik veliko časa posveti astronomiji, jaz pa vezenju s križci,« pove Ema Andoljšek.
-

Sočutni in srčni naj nam bodo vzgled
Že 26. leto po vrsti je revija Naša žena/Ženska v akciji Ljudje odprtih rok simbolično nagradila ljudi, ki znajo v pravem trenutku ponuditi toplo dlan ali konkretno pomoč človeku v stiski. Mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in Marta Krpič, odgovorna urednica revije Naša žena/Ženska, sta podelili 17 zahvalnih listin in štiri srebrne okrasne zaponke ptice v letu, ki so jih prejeli tisti, ki pri dobrih delih še posebej izstopajo. Za darovalca leta so razglasili Šolski center Novo mesto – Srednjo gradbeno, lesarsko in vzgojiteljsko šolo z velikim posluhom za ljudi v stiski, ki razvija vrednote prostovoljstva. Izjemna osebnost leta 2019 je Jože Okoren iz Trebnjega, paraplegik in eden najzaslužnejših za razmah športa med invalidi.
-
KARNEVAL NA MALTI
od 22. februarja do 25. februarja 2020 (4 dni/3 noči)
Pridružite se veseli družbi naročnikov revije Vzajemnost in turistične agencije Britannia Tours na enem izmed največjih karnevalov v Evropi. Odhod je zagotovljen.
Živopisne maske, godbe na pihala, mažoretke ter zamaskirani otroci in odrasli za pusta preplavijo ulice Vallette, glavnega mesta Malte. Glavna povorka se odvija vse popoldne in pridružili se ji boste tudi vi.
Na dan prihoda si boste ogledali ribiško vasico Marsaxlokk, templje Hagar Qim, predsedniško palačo in čudovite vrtove San Anton. Zadnji dan pa vas čaka Mdina, mistična stara prestolnica otoka. Verjamemo, da vas ne bo pustila ravnodušne tretja največja kupola na svetu, ki sestavlja katedralo v Mosti. Ogledali pa si boste tudi svetišča prvih kristjanov na otoku, katakombe v Rabatu, in občudovali južni del otoka z najvišje točke, to so klifi Dingli.
-
Pretirano pitje je škodljivo
Pri nas je odnos družbe do alkohola preveč strpen, opozarjajo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Skoraj polovica odraslih Slovencev pije čezmerno. Zaradi prometnih nezgod in drugih razlogov, povezanih z alkoholom, vsako leto v povprečju umre 927 oseb. Prav zaradi teh razlogov so leta 2015 zasnovali pilotni projekt Sopa – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Več kot 500 usposobljenih strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja ter nevladnih organizacij na terenu predstavljajo alkoholno problematiko in spoznanja o škodljivosti alkohola ter skušajo pomagati čezmernim pivcem. Do zdaj so opravili 20.000 pogovorov, približno 4000 ljudi je v procesu zmanjševanja čezmernega pitja alkohola, 441 pa je uspešno ozdravljenih.
Nad okužbe s pomočjo zdravilnih rastlin
Okužbe sečil so med najpogostejšimi okužbami, ki jih obravnavajo splošni zdravniki. Med njimi so v ospredju vnetja mehurja (akutni cistitis), ki so jim še posebej izpostavljene ženske, in sicer zaradi krajše sečnice.
Kar polovica žensk ima vnetje mehurja vsaj enkrat v življenju, žal pa se okužbe rade ponavljajo in povzročajo veliko preglavic. Znaki vnetja mehurja so močno in pogosto siljenje na malo potrebo, pekoča bolečina med uriniranjem, odvajanje majhnih količin seča, ki je moten in neprijetnega vonja, značilna je bolečina v spodnjem delu trebuha nad sramno kostjo.



