Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ob stoletnici rednih filmskih predstav v Novem mestu pripravlja akcijo zbiranja spominov tematiki kinematografije.  Gradivo zbirajo tudi druge knjižnice (v Metliki, Črnomlju, Trebnjem,  Ribnici, Brežicah, Sevnici, Krškem in v Kočevju).

Se še spomnite vašega prvega ogleda filma v kinu? Še hranite filmski plakat, vstopnico ali fotografije stavb, v katerih so se nahajali kinematografi? Ste ob obisku kina doživeli kaj, kar se vam je še posebej vtisnilo v spomin? Delite spomine in doživetja ter prinesite fotografije zunanjosti in notranjosti stavb kinematografov, kino sporede, filmske letake, plakate, vstopnice …

 Po podatkih iz raziskave projekta CINDI imata kar dve tretjini odraslih prebivalcev zvišan holesterol. To je zaskrbljujoče, po mnenju Združenja kardiologov Slovenije gre celo za nacionalni zdravstveni problem.
Zvišan holesterol, ki prikrito in dolgoročno uničuje žile, je namreč  eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja. Z zdravim življenjskim slogom in rednim spremljanjem vrednost holesterola pa lahko tveganje znižamo.

Holesterol naš organizem seveda potrebuje, vendar je težava, če imamo v krvi preveč "slabega" LDL holesterola. Ta se namreč kopiči na stenah žil odvodnic (arterij), s tem oži žile in ovira pretok krvi skozi žile. Tako nastane ateroskleroza, zaradi katere  vsako leto v bolnišnicah zdravijo 10 tisoč ljudi. Nakopičen plak lahko poči, tako v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Če so zamašene koronarne žile lahko pride do srčnega infarkta, strdek v možganskih arterijah lahko povzroči možgansko kap,  strdek  v arterijah nog pa odmrtje (gangreno) dela noge ali cele noge.

 Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota in Društvo upokojencev Murska Sobota vabita na otvoritev razstave pod naslovom Pomurski upokojenci se predstavljajo. Na njej ljubiteljski slikarji razstavljajo svoje slike,  člani sekcije ročnih del pa številne izdelke, ki so jih ustvarile njihove spretne roke. 

 Odprtje bo v  petek, 8. novembra 2019, ob 17. uri v  Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, Zvezna ulica 10.

Slike bodo na ogled do 30. novembra 2019, ročna dela pa do 15. novembra 2019.

Posebej veliko nesreč, ki jih povzročijo opiti vozniki, se zgodi v času praznikov, Zato ministrstvo za zdravje, policija, javna agencija za varnost prometa, pristojne inšpekcijske službe in nevladne organizacije tudi letos pripravljajo nadzor prometa in preventivne aktivnosti v času martinovega in čez december.

Policisti poostreno nadzirajo promet in psihofizično stanje voznikov do 10. novembra, zlasti v bližini gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov ter krajev, kjer se zadržuje večje število ljudi. Med vozniki preverjajo, ali vozijo pod vplivom alkohola, v okviru svojih pristojnosti bodo na terenu tudi zdravstveni, delovni in tržni inšpektorji. Voznike, ki 'napihajo 0,0', nagradijo s kuponom za žreb za vstopnice za koncert Policijskega orkestra. Koncert bo 15. januarja v Kinu Šiška, sodelovala bosta tudi Tomislav Jovanović Tokac in Neisha.

 V ekološko-humanitarni akciji Manj svečk za manj grobov so do sedaj zbrali kar 54.226 evrov, so sporočili iz Fundacije Svečka. To je največ v enajstih letih, kar akcija poteka pod geslom: „Pomagajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo‟. Njen namen je, da na  grob namesto sveče položimo zastavico,  sredstva, ki bi jih namenili nakupu sveč, pa namenimo v dobrodelne namene. 

 Denar so večinoma darovali obiskovalci pokopališč dneh pred prvim novembrom na stojnicah, ki so bile postavljene v Litiji, Mariboru, Murski Soboti, Zagorju ob Savi, Trbovljah, Hrastniku, Celju, Dobrepolju, Dolu pri Ljubljani, Domžalah, Grosuplju, Ivančni Gorici, Savi, Šentjurju, Škofji Loki, Logatcu, Šmartnem pri Litiji, Vojniku, Kopru in Vuzenici.

Društvo Srebrna nit je na Vlado Republike Slovenije naslovilo še eno javno pismo, s katerim izraža ogorčenje, da se kljub reviziji Računskega sodišča, ki je pokazala, da tako vlada kot pristojni ministrstvi  v zadnjih desetih letih ne opravljajo svojega dela v korist državljanov, nič ne spreminja.

»Kljub temu, da od leta 2005 ni bil zgrajen noben nov javni dom za starejše, v proračunu spet ni dovolj denarja za te namene ... Denarja pa je dovolj, le prerazporediti ga je treba v korist najštevilnejše populacije v Sloveniji – starejših,« je zapisala Biserka Marolt Meden, predsednica Društva Srebrna nit.

 Zavod OPRO v četrtek, 7. novembra, predstavlja raziskavo Spolnost žensk v prvi polovici 20. stoletja. O tem, da monogamnost že od devetnajstega stoletja ni več edina oblika partnerstva in kako je postopoma prišlo do osvoboditve spolnosti bo govoril dr. Ivan Bernik, sociolog, raziskovalec in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. 

V raziskavi med drugim ugotavlja, da so ženske odraščale z resnično minimalnimi informacijami. "Tu pa tam je bila kakšna izjema, praviloma iz mestnega naselja, iz izobraženih družin. Spolnost ni bila tema pogovorov. Niti na prvo menstruacijo ženske večinoma niso bile pripravljene. Če pa jih je že kdo, so bile to vrstnice, starejše sestre. Z mamo se o tem ni dalo pogovarjati, laže je bilo s kom, ki ni bil v najbližjem sorodstvu. Kakšne tete, sosede. Očetje pa sploh ne, razen ene, ki je imela izobraženega očeta in ji je o spolnosti nastavil knjigo. Presenetljivo je, s kako malo informacijami so morale shajati na tako pomembnem področju. Pa so se na koncu povsem dobro znašle.” 

 Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Po predvidevanjih, naj bi v svojem življenju možgansko kap doživel vsak četrti Zemljan, zato današnji svetovni dan možganske kapi z namenom ozaveščanja poteka pod geslom Naj se možganska kap ne zgodi tebi. S pravočasnim ukrepanjem namreč lahko omilimo njene posledice.

Možganska kap lahko pusti trajno ohromelost telesa, prizadene govor, razumevanje, pisanje, branje, spremeni osebnost, ukrade spomin, možnost razmišljanja in koncentracije,  povzroči težave z vidom, sluhom, hranjenjem, odvajanjem, hudo utrudljivost in pogosto depresijo. 

 Virusi gripe so že začeli s svojim pohodom in kot vsako leto je v prihodnjih mesecih pričakovati vse več obolelih. Zdaj je še pravi čas za cepljenje, saj tako zelo zmanjšamo verjetnost, da bi zboleli.  Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev. da je najučinkovitejša zaščita pred gripo kot tudi pred morebitnimi zapleti. Starejši od 65 let in kronični bolniki se lahko v letošnji sezoni cepite brezplačno!

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) cepljenje še posebej  priporočajo tistim, ki bi lahko imeli težek potek bolezni. To so: starejši od 65 let; kronični bolniki in njihovi družinski člani; osebe z izrazito povečano telesno težo; nosečnice ter majhni otroci (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovi družinski člani; pa tudi zdravstveni delavci in zaposleni delavci v nujnih službah  policisti, gasilci,  cariniki …).

Marsikateri že razmišljate o tem, koliko sveč boste letos prižgali na grobovih sorodnikov, prijateljev ali znancev. Ali ste pomislili, da bi namesto plastičnih sveč prižgali sveče iz odpadlega olja ali tekočega voska, ki ga po potrebi dolivate? Morda bi kupili stekleno ali keramično ohišje, ki ga lahko uporabljate več let, in v njih prižigate sveče iz čebeljega voska. Ali pa bi na grob položili le cvet. 

Lahko pa spomin na pokojne počastimo na drugačen način in prispevamo za katerega izmed dobrodelnih projektov. Fundacija Svečka že enajsto leto zapored pripravlja dobrodelni projekt Manj svečk za manj grobov. Poteka pod geslom »Pomagajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo«.