Družba Lek d.d. je Zvezi društev upokojencev Slovenije namenila 10.000 evrov za pomoč pri delovanju programa Starejši za starejše. Simbolni ček je na letnem srečanju koroških prostovoljcev v Kotljah vodji programa  Rožci Šonc izročila Mojca Pavlin. Ob tem je dejala, da prostovoljci opravljajo izredno pomembno družbeno koristno delo. Z donacijo pa želijo še sami nekoliko prispevati in dokazati, da v njihovem podjetju  družbena odgovornost ni samo na papirju, temveč je po teh načelih potrebno tudi živeti.

 V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so letos uvedli prostovoljstvo, da bi bolnikom popestrili bivanje v bolnišnici in olajšali čakanje tudi tistim, ki prihajajo na ambulantne preglede. Še vedno vabijo prostovoljke in prostovoljce, ki bi nekaj svojega časa namenili druženju s pacienti in njihovimi svojci.

Prostovoljci se družijo s pacienti, zlasti tistimi, ki so v bolnišnici dlje ali morajo samo ležati,  jim pomagajo pri raznih opravilih  (telefoniranje, branje, nakup revij, …); jih peljejo na sprehod, iščejo razne informacije, zanje ali za svojce,   jih spremljajo na preiskave in z njimi počakajo.  Lahko tudi krajšajo čas tistim, ki pridejo na ambulantne preglede.

 Danes, 13. novembra,  je mednarodni dan prijaznosti. Društvo Humanitarček je dalo pobudo, da na današnji dan pobarvamo kamenčke, napišemo kako lepo misel in kamenček pustimo nekje , kjer vemo, da ga bo našel mimoidoči in mu bo polepšal dan. Letos so mladi in starejši pobarvali in razdelili skoraj 15 tisoč kamenčkov. Predlagajo še, da smo ta dan še posebej prijazni drug do drugega, da mimoidočemu na ulici namenimo nasmeh, spečemo kekse in jih nesemo sosedi, na parkirišču  za avtomobilske brisalce zataknemo list z lepo mislijo …

 Zveza društev diabetikov Slovenije opozarja, da imajo osebe s sladkorno boleznijo dvakrat večje tveganje za srčni napad. V svetu namreč vsakih 5 minut ena oseba s sladkorno boleznijo doživi srčni napad. Zato so evropski kardiologi in diabetologi izdali nove skupne smernice za preventivo srčno-žilnih bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo ali tveganjem zanjo.

Tema letošnjega svetovnega dne diabetesa, ki bo 14. novembra, pa je ozaveščanje o znakih za pojav sladkorne bolezni v družini. In na zvezi družine še posebej spodbujajo k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni. Vsaj polovico primerov sladkorne bolezni tipa 2 namreč lahko preprečimo.

  V Gasilskem domu v Šmartnu pri Slovenj Gradcu bodo danes ob 18. uri odprli rokodelsko razstavo. Na njej bodo svoje izdelke pokazali člani domačega društva upokojencev, člani aktiva invalidov in otroci  iz vrtca Leseni škrat z vzgojiteljicami.

Razstava bo odprta še v soboto, 9. novembra, od 10. do 16. ure in v nedeljo, 10. novembra, od 9. do 16. ure.

Etnične pripadnosti, starosti, spola … si ljudje ne izbiramo sami. Zato družba ne sme izključevati ljudi na podlagi osebnih značilnosti, na katere nimamo vpliva, poudarjajo pri Zagovorniku načela enakosti, kjer ponujajo pomoč vsem, ki se počutijo diskriminirane oziroma neenako obravnavane. »Včasih ljudje vedo, da se jim godi krivica, pa ne zmorejo ničesar narediti. Predstavniki manjšin, šibki, starejši, invalidi … se težko sami postavijo za svoje pravice. To lahko storimo mi. Potrudimo se, da jim pridemo naproti,« pravi Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti. Ob tem pa poudarja, da je lahko vsak izmed nas zagovornik enakopravnosti, kadar zagovarja tiste, ki zaradi svojih stisk tega ne zmorejo.

BAKOVCI

Letos mineva 35 let, odkar so se upokojenci, ki so bili do tedaj vključeni v Društvo upokojencev Murska Sobota, ustanovili svoje društvo. Danes ima 277 članov, ki so aktivni na športnem, kulturnem in socialnem področju. Redno tekmujejo v balinanju, ribolovu in šahu, radi kolesarijo in se rekreirajo. Za kulturo skrbijo pevska, dramska in plesna skupina. Enkrat na mesec imajo člani možnost izmeriti sladkor v krvi in krvni tlak. Dobro razvita poverjeniška mreža skrbi za neposredno informiranje članov in obiskuje osamele in bolehne člane.

Po podatkih stroke se vsak četrti človek vsaj enkrat v življenju sreča s katero od duševnih motenj. Vse več je stresnih in anksioznih motenj ter depresije. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da zaradi predsodkov in prevelike stigme ljudje s težavami v duševnem zdravju ne poiščejo strokovne pomoči ali pa to storijo zelo pozno.

Vedno pogostejše so motnje razpoloženja, ki jim rečemo kar motnje moderne dobe, saj so povezane s sodobnim načinom življenja. To so anksiozne motnje, depresija in bipolarna motnja razpoloženja. Pogosto jih sproži stres ali pa jih stres »vzdržuje«. Ob zelo stresnih dogodkih je lahko čustveni odziv močan, vključuje hude občutke nemoči, pojavljajo se nespečnost, občutki žalosti, povečana tesnoba in utrujenost. Počutje ni ves čas enako, pač pa niha. Pri tretjini ljudi, ki so nagnjeni k depresiji ali bolezenski tesnobi oziroma anksioznosti, se razpoloženje lahko prevesi v depresijo ali anksiozne motnje. Brez strokovne pomoči se težave le še stopnjujejo.