-
Kateri od skladateljev Ipavcev je avtor opere Teharski plemiči, ki velja za prvo opero v slovenskem jeziku?
Odgovor pošljite do 16. decembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili kuhinjsko krpo Vzajemnosti.
Rešitev iz novembrske številke: Telovadec in olimpionik Leon Štukelj je (pri skoraj 98 letih) požel bučno ploskanje na otvoritvi olimpijskih iger v Atlanti leta 1996.
Holesterol po nepotrebnem jemlje življenja
Po podatkih iz raziskave projekta CINDI ima kar dve tretjini odraslih prebivalcev zvišan holesterol. To je skrb vzbujajoče, po mnenju Združenja kardiologov Slovenije gre celo za nacionalni zdravstveni problem. Visok holesterol, ki prikrito in dolgoročno uničuje žile, je namreč eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Z zdravim življenjskim slogom pa lahko tveganje znižamo.
Seveda naš organizem potrebuje holesterol, vendar je težava, če imamo v krvi preveč »slabega« holesterola LDL. Ta se namreč kopiči na stenah žil odvodnic (arterij), s tem oži žile in ovira pretok krvi po žilah. Tako nastane ateroskleroza, zaradi katere vsako leto v bolnišnicah zdravijo 10 tisoč ljudi. Nakopičen plak lahko poči, tako v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Če so zamašene koronarne žile, lahko pride do srčnega infarkta, strdek v možganskih arterijah lahko povzroči možgansko kap, strdek v arterijah nog pa odmrtje (gangreno) dela noge ali cele noge.
-
IG
Društvo upokojencev Ig deluje že 66 let. Ob ustanovitvi je štelo 35 članov, danes pa jih je dvajsetkrat več. Njegovo delovanje sta zaznamovala prvi predsednik Alojz Kobal in njegov žal že pokojni naslednik Štefan Bunič. Sedanji predsednik Dušan Petrič pa njuno delo še nadgrajuje. Društvo redno sodeluje z občino, Osnovno šolo Ig, drugimi društvi in Zdusom. Zelo aktivni sta športna in kulturna sekcija. Balinarji so si na tekmovanjih prislužili številne pokale. Mešani pevski zbor, ki ga vodi Klemen Jerinc, letos praznuje 15.
-
Alenka Kodele: Sladice Alenke Kodele
Priznana slaščičarska mojstrica predstavlja lepo zbirko receptov za vsakodnevno sladkanje in praznično razvajanje. Z natančno opisanimi postopki, dopolnjenimi s fotografijami, tudi manj izkušene ljubitelje sladke peke vodi do slastnega končnega izdelka, pa naj bodo to lepo okrašeni božični piškoti, sladice v čašah, raznovrstno medeno pecivo, potice ali pite in torte vseh okusov. Dodala je še recepte za pripravo veganskih in presnih sladic ter nasvete za dekoracijo slaščic.
Grenke težave sladkega življenja
_I.jpg)
Sladkorno bolezen ali diabetes mnogi imenujejo epidemija sodobnega časa, saj število bolnikov nenehno narašča. Pri nas naj bi se po ocenah diabetologov z njo spopadalo najmanj 175 tisoč oseb. V to število so všteti tako tisti, ki že prejemajo zdravila (lani jih je bilo 113.800), dobrih 20 tisoč, ki (po predvidevanjih) bolezen obvladuje brez zdravil, in še vsaj enkrat toliko ljudi, ki sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen.
Vendar pa bi več kot polovico, po najnovejših podatkih pa celo do 90 odstotkov sladkorne bolezni tipa 2, ki je najpogostejša, lahko preprečili z bolj zdravim načinom življenja. Pri tem ima veliko vlogo družina, zagotavljajo v Zvezi društev diabetikov Slovenija. Družinski člani naj bi pravočasno prepoznali znake sladkorne bolezni in se nato v spodbudo diabetiku skupaj odločili za bolj zdrav način življenja, ki koristi vsem. V prvi vrsti so to spremenjene prehranjevalne navade in redno gibanje. Res pa je, da vse družine niso tako povezane, raziskave namreč kažejo, da bi samo petina odraslih opazila opozorilne znake sladkorne bolezni pri družinskem članu.
-
Brezplačne meritve hemoglobina in kisika v krvi
Slabokrvnost ali anemija nastane zaradi zmanjšanega števila rdečih krvničk (eritrocitov) in/ali zmanjšane koncentracije hemoglobina v krvi (normalne vrednosti so 120 do 150 g/l za ženske in 130 do 170 g/l za moške). Zaradi tega naši organi dobivajo premalo kisika in ne morejo delovati v polni meri. Najpogostejši vzroki so pomanjkanje železa, pomanjkanje vitamina B12 ali folne kisline, krvavitve, slabo delujoča ščitnica, rakava obolenja ali vnetne črevesne bolezni. Na pomanjkanje železa pomislimo ob naslednjih znakih: utrujenost, glavobol, bledica, motnje koncentracije, razpoke v ustnih kotih, krhki lasje in nohti, slaba odpornost proti okužbam ... Pomagamo si lahko z ustrezno prehrano, ki vsebuje rdeče meso, ribe, morske sadeže, semena, žita, oreške, zeleno listnato zelenjavo. Pri večjem pomanjkanju pa povprašamo za nasvet zdravnika.
-
Jejmo več polnozrnatih žit
Inštitut za nutricionistiko je začel pobudo Izbiram polnozrnato. Z njo želi spodbuditi potrošnike k poznavanju koristi uživanja polnozrnatih živil in pogostejšemu vključevanju le-teh v prehrano. Podatki namreč kažejo, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa le 27 odstotkov prebivalcev, kar 31 odstotkov pa ga sploh ne uživa. Odslej na portalu prehrana.si vsak teden objavljajo nove članke in videovsebine o koristi uživanja polnozrnatih žit. Te vsebujejo več prehranske vlaknine, ki v želodcu nabrekne in tako upočasni praznjenje ter podaljša čas potovanja hrane po tankem črevesju, zato smo dalj časa siti. Po mnenju prehranskih strokovnjakov najmanj 30 gramov vlaknine dnevno varuje pred različnimi kroničnimi boleznimi, saj pomaga vzdrževati raven holesterola, prispeva k manjšemu povečanju glukoze v krvi po obroku in uravnava prehajanje črevesne vsebine.
-
Ali se spomnite, kako so sredi septembra študenti pred parlamentom protestno prespali noč v spalnih vrečah ter tako opozorili na nevzdržne stanovanjske razmere? Si predstavljate, da bi podobno naredile njihove babice in dedki? Ker se tisti, ki ne zmorejo več samostojno živeti doma, skupaj s svojci zaskrbljeno sprašujejo, kje in kako bodo preživeli svojo starost.
Pri opozorilih, da je za starejšo generacijo pri nas zelo slabo poskrbljeno, so še posebej zavzeti v Društvu Srebrna nit – združenju za dostojno starost. Čeprav ne dobijo odgovora, na vlado naslavljajo javna pisma z zahtevami po takojšnjih spremembah. V zadnjem so izrazili ogorčenje nad odločitvijo poslancev državnega zbora, ki so potrdili proračun za prihodnji dve leti, v katerem pa je za novogradnje domov za starejše namenjenega »veliko manj kot pol odstotka proračuna«, medtem pa na mesto v domu starejših občanov čaka skoraj 11 tisoč ljudi. Če bi hoteli vsaj za silo zmanjšati število čakajočih, bi morali v prihodnjem desetletju vsako leto zgraditi pet novih domov, menijo v združenju. Obenem pa opozarjajo, da je za dokončanje domov v Osilnici in Vrtojbi, kjer se je gradnja iz različnih razlogov ustavila, potrebnih »le« 10 milijonov.
-
POSEBNA CENA SAMO ZA NAROČNIKE VZAJEMNOSTI!
Od sobote, 22. februarja, do torka, 25. februarja 2020 (4 dni/3 noči)
Skupaj z agencijo Britannia Tours, edino malteško turistično agencijo v Sloveniji, in njihovim odličnim vodnikom vas vabimo, da skupaj poletimo z ljubljanskega letališča v srce Sredozemlja.
Malteški karneval, ki velja za enega najbarvitejših v Evropi, obstaja že od 15. stoletja. Vsekakor vas bodo očarali čudoviti barvni kostumi, zanimive maske ter domiselne zgodbe in liki, ki bodo predstavljeni na ulicah Vallette. V času pusta pripravijo tudi tradicionalni torti »prinjolato« in »perlini«. Malta živi za zabavo in karneval, ko se življenje na otoku za nekaj dni ustavi, otroci ne gredo v šolo in odrasli si vzamejo dopust.
Na kongresu o vrednotenju prostovoljstva
Na mednarodni dan prostovoljstva, 5. decembra, bo v Hiši Evropske Unije v Ljubljani potekal 12. Slovenski kongres prostovoljstva. Namenjen bo merjenju učinkov prostovoljskega dela. V Slovenski filantropiji namreč opažajo, da je prostovoljstvo zelo zaželeno in prepoznano, ko rešuje različne krize, potem pa je njegov prispevek hitro pozabljen. V zadnjih letih več ali manj uspešno merimo prostovoljstvo številčno (število prostovoljcev, število prostovoljskih ur, število izvedenih delavnic …), ni pa raziskav dolgoročnih vplivov prostovoljstva na družbeno blaginjo (vpliv na kakovost življenja prejemnikov prostovoljske pomoči, kot tudi vpliv na kakovost življenja prostovoljcev), so zapisali v Slovenski filantropiji.
