-
Aktualno
Modri ljudje že od nekdaj vedo, da je življenje nekaj vredno, dokler nam zagotavlja vsaj minimalno kakovost bivanja. Ko se sprevrže v eno samo boleče in neznosno trpljenje, to ni več človeka vredno življenje. V tem primeru je lahko dostojna, neboleča in hitra smrt rešitev.
Zato se je za evtanazijo v Švici marca letos odločila učiteljica Alenka Čurin Janžekovič iz Zagorja v občini Sveti Tomaž, na obrobju Slovenskih goric, čeprav je zelo rada živela. A ko ji je življenje postalo ena sama muka, ga je sklenila končati. Že od rojstva je imela zelo redko in neozdravljivo bolezen (Morquijev sindrom), ki povzroča razpadanje kosti. Pri petnajstih je zato nehala rasti, njeni notranji organi pa ne, kar je bil njen največji in zelo boleč problem, ki ga ni odpravila nobena paliativa. Ni čudno, da je bila leta 2019 med prvimi, ki so podpisali peticijo za pravno ureditev pomoči pri končanju življenja.
Kaj morate vedeti o anesteziji
ZDRAVJE
Bolnik med splošno narkozo ali anestezijo in med operativnim posegom trdno »spi«, ne čuti bolečin, se ne more premikati, in ko se iz narkoze zbudi, se ničesar ne spomni. Operativni poseg se lahko opravi tudi v lokalni ali področni (regionalni) anesteziji, kar pomeni, da je bolečina odvzeta le določenemu delu telesa, bolnik pa ostane pri zavesti.
O tem, kaj je anestezija, kaj dela anesteziolog ter kaj naj bi vsakdo vedel, ko se pripravlja na operacijo, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Majo Šoštarič, dr. med., specialistko anesteziologije in reanimatologije, specialistko intenzivne medicine, ki je tudi vodja dejavnosti kardiovaskularne anestezije in intenzivne terapije ter predstojnica katedre za anesteziologijo in reanimatologijo MF Ljubljana. »Celoten razvoj kirurgije, ki je zadnja leta zelo napredoval, ne bi bil mogoč brez razvoja in sodelovanja anesteziologije in intenzivne terapije,« je začela naša sogovornica. Omeni, da so mnogi bolniki prepričani, da je uspeh operacije odvisen le od kirurga. Pa seveda ni tako. »Pri vsaki operaciji, ki je izvedena v splošni ali področni anesteziji ali pa le v sedaciji, je vedno prisoten anesteziolog, ki mu pri delu pomaga tudi anestezijska medicinska sestra ali tehnik. Oba ves čas pazita, da bolnikovo telo med anestezijo normalno deluje.«
-
Spoznajte jih
Lojzka Reščič je bila skoraj celo delovno dobo zaposlena v podjetju Salonit Anhovo. Še vedno je zelo dejavna v Združenju za beton Slovenije in beton promovira, kjer more, ker gre, kot pravi, za trajnostni in zelo dober in uporaben gradbeni material.
Živi v naselju Plave v občini Kanal ob Soči, ki ima nekaj manj kot 300 prebivalcev. »Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu. Sestavljen je iz mešanice gramoza in vode ter cementa, ki deluje kot vezivo. Ko se beton posuši, doseže veliko večjo trdnost in trdoto od asfalta,« je poudarila Lojzka Reščič, univ. dipl. inž. kemije, ki se je ravnokar upokojila. Po njenem mnenju bi bile betonske ceste – sploh v krajih, kjer je vroče – veliko bolj obstojne in vzdržljive od asfaltnih. »Uporabljali so ga že stari Rimljani, saj so iz njega zgradili Panteon v Rimu,« je mimogrede dodala.
-
Zdravje
Ali ste že slišali za izraz skotopični sindrom? Morda še ne, čeprav ta nadloga tare nekaj nad deset odstotkov otrok in odraslih. Lahko se namreč pojavi pri ljudeh vseh starosti in spolov, prepoznamo pa ga po preobčutljivosti za svetlobo.
Eden od najtipičnejših znakov je najpogosteje občutek nelagodja ali bolečine v očeh, ko si izpostavljen svetlobi, pove Ljubica Kosmač, ki se, odkar je v pokoju, ukvarja s skotopičnim sindromom. Odkrili so ji ga šele pri 58 letih, ko so ji fluorescentne luči in uporaba belega papirja začeli delati večje preglavice. Takrat je vsa besedila zelo težko brala. »Če bi prej vedela, kaj mi je, bi veliko laže delala in živela,« doda.
-
Zdravje
»Ljudje, zlasti starejši, imajo pogosto težave s kolki in koleni zaradi artroze, kot rečemo degenerativnim spremembam sklepov. Gre za obrabo sklepnega hrustanca, ko ta postopno izginja, robovi sklepnih površin se razoblikujejo – nastajajo nekakšni kostni izrastki (osteofiti), pride tudi do osteoskleroze (zgostitve kosti),« začne mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, in doda, da poškodbe še pospešijo degenerativne spremembe; v takih primerih pride do artroze precej prej, ne šele v poznejših letih.
Boleč palec na nogi je lahko prvi znak putike
Putika (protin, giht, urični artritis) spada med vnetne revmatične bolezni, povzročene z odlaganjem uratnih kristalov (kristalov sečne kisline) v sklepih, nekaterih tkivih in organih. Včasih je veljala za bolezen bogatih ljudi, ki so imeli hrane in alkoholnih pijač v izobilju. Danes tako živi domala ves razviti svet, veliko ljudi je pretežkih, se premalo gibljejo in popijejo preveč alkohola, predvsem piva.
V Sloveniji vsako leto za putiko na novo zboli okoli sedemsto ljudi. Splošno je znano, da se vnetje največkrat pojavi na osnovnem sklepu nožnega palca (kar imenujemo tudi podagra). Začne se nenadno, s hudo bolečino, ki bolnika pogosto zbudi sredi noči. Mnogi ljudje pravijo, da jih zaboli že rahel dotik posteljnine. Prizadeti sklep navadno ni le boleč, pač pa je tudi otekel, vroč in pordel. Ob napadu se lahko pojavita mrzlica in povišana telesna temperatura.
Slovensko zdravstvo je hudo bolno
AKTUALNO
Številne posameznice in posamezniki so v zadnjem času ostali brez osebnega zdravnika, tako so jim kršene osnovne človekove pravice, čakalne dobe na specialistične preglede in posege so (pre)dolge, nekaterim zdravnikom (zasebnikom in koncesionarjem) je omogočeno kovati dobičke na plečih javnega zdravstva, na ta način pa spodbujajo razlikovanje med bolnimi ljudmi ...
Slovensko zdravstvo je zares hudo bolno, pravijo nekateri naši bralci in bralke, ki so desetletja plačevali vse potrebne zdravstvene prispevke, in to še vedno počno. Prva je zapisala, da je pri svojih 79 letih kot srčna bolnica dobila iz Zdravstvenega doma Ljubljana »prijazno« sporočilo, da se je njena zdravnica upokojila in si mora zato poiskati drugo zdravnico ali drugega zdravnika. In čeprav to počne že dva meseca iz dneva v dan, tudi s pomočjo računalnika, ga ne najde v bližini. Živi sama, avtomobila nima, sorodnikov pa tudi ni v bližini.
-
AKUTALNO
Znano je, da mlajše generacije starejših ne razumejo najbolje, saj starosti še niso izkusile na lastni koži. Tako težko uganejo, kaj starejši želijo ali potrebujejo, in ne morejo vedeti, kako mislijo ali čutijo, starejši pa morda svojih potreb ne znajo izraziti. Ali še drugače povedano: dejavni ne razumejo »nedejavnih«, torej upokojenih oziroma tistih, ki so svoje poklicno življenje že pustili za seboj. Pa vendar želijo mnogi starejši, ki jih po upokojitvi služba ne zanima več, še naprej delati.
Pri težavah z govorom in sluhom poiščimo strokovno pomoč
Mnogo ljudi v tretjem in predvsem četrtem življenjskem obdobju ima težave pri sporazumevanju, ker nerazločno govorijo, slabo slišijo, pogosto tudi težko požirajo hrano (disfagija) ali pa imajo vse troje. Te zdravstvene tegobe navadno prinesejo možganska kap, možganska poškodba, parkinsonova bolezen, demenca, okvara sluha, rak glave, grla ter vratu ali pa kar starost sama.
Ob tem je treba povedati, da starejši ljudje še nekako dobijo napotnico za fizioterapijo ali jih celo napotijo v zdravilišče, kjer fizioterapevti in delovni terapevti poskrbijo za njihove telesne, predvsem gibalne težave. »Za kakovostno življenje pa sta zelo pomembna tudi druženje in pogovarjanje s svojci, znanci, prijatelji, skrbniki, zdravniki itd. Sporazumevanje tistih, ki nerazločno govorijo in jih sogovorniki zato slabo razumejo, je močno okrnjeno, saj nikomur ne morejo povedati, kaj čutijo, niti tega, kaj potrebujejo ali si želijo,« je...
Dostojna starost mora postati temeljna pravica
Današnja generacija starejših ljudi je zgradila našo domovino. S svojim delom, znanjem in izkušnjami so prispevali k razvoju in napredku celotne skupnosti, zato si zaslužijo dostojno starost, ki ni odvisna od dobre volje vsakokratne politične oblasti. »Dostojna starost mora postati temeljna pravica tudi v praksi. Pri nas ne bi smeli živeti osamljeni, celo sestradani ter od vseh zapuščeni starejši ljudje,« je brez dlake na jeziku začel Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije.