V domu v Ulmu je življenje lepo
Čeprav sem dom starejših v Ulmu obiskala prve dni letošnjega julija, ko pri nas o novi, sicer bolj blagi različici covida še nismo veliko govorili, so me, preden sem lahko vstopila, testirali. V notranjih prostorih doma sem morala nositi masko, čeprav sem bila negativna; zunaj pa sem jo lahko snela. Zaščitne maske so bile tedaj obvezne tudi v javnem prometu in priporočljive v javnih zaprtih prostorih. Izvedela sem tudi, da se morajo vsi zaposleni v nemških domovih starejših testirati dvakrat tedensko, tisti, ki niso cepljeni, pa vsak dan. Zato zaposleni praktično ne morejo okužiti stanovalcev.
-
Vrt in dom
Brez hrane lahko človek preživi dva meseca, brez pitne vode pa umre v nekaj dneh. In čeprav to vemo, zdrave pitne vode, s katero izpiramo tudi stranišča, še zmeraj ne cenimo dovolj. Sicer pa se je poraba vode v svetu v zadnjih sto letih povečala za več kot šestkrat.
Statistike povedo, da povprečen prebivalec razvitega sveta porabi okoli 250 litrov vode na dan, ki jo onesnaži z mili, detergenti, čistili, belili, olji, barvami, umetnimi gnojili itd. Ogromno vode porabi tudi industrija, ki jo še vedno pogosto vrača nazaj onesnaženo. Najraje to počnejo na skrivaj, in sicer ponoči, ko jo izpuščajo kar neposredno v bližnje potoke, reke, jezera ali morja. Zavedanje, da s tem škodujejo tudi sebi, očitno še ni zaživelo.
Kako do fizioterapije ali zdravilišča
Takojšnjo rehabilitacijo v zdravilišču (fizioterapije, delovne terapije, limfne drenaže, vodenega gibanja v termalni vodi itd.) imajo le tisti bolniki, ki jih tja pripeljejo neposredno iz bolnišnice. Drugi, tudi tisti, ki bi potrebovali rehabilitacijo v tej ali oni zdravstveni ustanovi, pa pridejo na vrsto takoj le, če imajo denar za zasebne ustanove. Vsi drugi pa … Čakajo. Nekateri je tudi ne dočakajo, če zavarovalnica na primer njihovo zdravljenje oziroma rehabilitacijo v toplicah zavrne.
O rehabilitaciji smo se pogovarjali z mag. Simono Pavlič Založnik, vodjo fizioterapije v Termah Zreče. »Medicinsko-rehabilitacijski center Term Zreče je znan predvsem po uspešni rehabilitaciji vrhunskih in rekreativnih športnikov, pacientov po operaciji sprednje križne vezi, hrbtenice, ramen, gležnjev ter endoprotetiki kolkov in kolen. Naša primerjalna prednost so vsekakor dolgoletne izkušnje pri delu z bolniki, izdelani in vedno znova posodobljeni protokoli rehabilitacije, ki sledijo najnovejšim smernicam tako v Sloveniji kot tujini.
-
Vsak drugi odrasli človek iz razvitega sveta, torej tudi iz Slovenije, ima previsok krvni tlak. Običajno dolga leta ne povzroča prav nobenih težav ali bolečin, a v tem času dela škodo srcu, ledvicam, možganom, očesnemu ozadju itd. Dejstvo je, da nezdravljen povišan krvni tlak veča tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, ki imajo lahko hude posledice.
Visok krvni tlak ima vsak drugi posameznik ali posameznica, starejša od 65 let. Zato je poleg toplomera pametno imeti doma tudi merilnik krvnega tlaka in si ga občasno izmeriti. »Če je previsok, je treba k zdravniku, saj sta še posebej pri tej bolezni, ki običajno brez vseh zdravstvenih težav dela škodo v bolnikovem telesu, pomembna zgodnje odkritje in pravočasno zdravljenje,« je začel Rok Lokar, dr. med., specialist splošne medicine, s Klinike Doktor 24 v Ljubljani.
Demenca, bolezen, ki spreminja osebnost
Ko je po možganski kapi za demenco zbolela moja mama, o tej bolezni starejših ljudi, čeprav lahko zbolijo tudi mlajši, pri nas še niso veliko vedeli in še veliko manj govorili. O njej tudi splošni zdravniki niso veliko vedeli, saj so demenco uvrstili v program medicinske fakultete šele leta 2000. Tako sem skupaj z mamo dolgo tavala v temi in nekaj časa celo naivno upala, da bo nekoč ozdravela in da bo spet takšna, kot je bila …
Tega seveda nisem dočakala, saj je demenca kronična in napredujoča bolezen. Zanjo znanost žal še ni iznašla zdravila, čeprav je bolnikov vsak dan več. Pravzaprav na trgu ni novega zdravila zoper demenco že od leta 2004. Tista, ki so, pa napredovanje demence le za kakšno leto ustavijo in blažijo predvsem stranke učinke bolezni: nemir, nespečnost, blodnjavost itd.
-
AKTUALNO
Dr. Anica Kos Mikuš, predsednica Slovenske filantropije in upokojena otroška zdravnica ter mednarodno priznana strokovnjakinja za področje duševnega zdravja, je že večkrat javno povedala, da je pri skoraj 86 letih dobila sporočilo iz Zdravstvenega doma Ljubljana Bežigrad, da se je njena zdravnica upokojila, zato si mora poiskati novega zdravnika. In čeprav ga je kar nekaj časa iskala, tudi na spletu, česar mnogi seniorji njenih let ne obvladajo, ga v vsej Sloveniji ni našla.
Obstoječi zdravstveni sistem je njo in še skoraj 140 tisoč drugih pustil brez zdravnika in brez napovedanih hitrih rešitev. Največje žrtve tega katastrofalnega stanja v Sloveniji so prav starejši, ki imajo več kroničnih bolezni.
-
ZDRAVJE
Zgaga je gotovo ena izmed najpogostejših težav ljudi v razvitih državah, kjer je veliko hrane, včasih tudi preveč. Sicer imajo težave z zgago v glavnem ljudje s prekomerno težo, tudi veliko nosečnic, predvsem v drugi polovici nosečnosti, povzročajo jo nekatera živila in pijače ali določena zdravila.
In kako vemo, da imamo zgago? »Gre za neprijeten pekoč občutek za prsnico in neprijetno spahovanje hrane, ko se, kar smo zaužili, brez bruhanja vrne nazaj v usta,« enostavno pojasni višji svetnik prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., internist gastroenterolog, ki vodi Klinični oddelek za gastroenterologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. »Ta neprijetna nadloga, ki jo pogosto spremljajo še bolečine v prsih, in to predvsem takrat, ko ležemo ali se pripognemo, občasno tare približno tretjino našega prebivalstva, desetino pa kar vsak dan.« Najpogostejši znaki zgage so pekoča bolečina za prsnico, vračanje hrane v ustno votlino, moteč občutek v zgornjem delu trebuha, spahovanje, bruhanje, slab zadah, grenak okus in tudi razjede v ustih.
-
Ali ste med tistimi, ki jih pogosto tišči na malo potrebo? Greste na vodo tudi dvajsetkrat na dan in še nekajkrat ponoči, čeprav pred spanjem ne pijete? Potem zaradi nočnega uriniranja slabo spite in ste zato čez dan pogosto utrujeni. Ali se vam tudi dogaja, da vam ob kašljanju, kihanju ali naporu nenadzorovano uide seč ali vam ne uspe priti do stranišča pravi čas? Z obema nadlogama, vsako zase ali obema skupaj, se spopadajo tako ženske kot moški, predvsem tisti po 65. letu.
Malo je motenj, ki bi se ljudem zdele tako zelo neprijetne, kot so težave z obvladovanjem mehurja, ki se jim strokovno reče urinska inkontinenca. »Ker se mnogim ljudem zdijo opisane težave neprijetne, celo sramotne, še vedno le redki zberejo pogum, da o inkontinenci spregovorijo s svojim osebnim zdravnikom, ginekologom ali urologom. »Se pa stanje v zadnjem času spreminja. Vedno več govorimo o uhajanju urina in vedno več žensk, ki so naše glavne pacientke, je zadovoljnih z rezultati zdravljenja,« je začela Ksenija Šelih Martinec, dr. med., specialistka ginekologije in ustanoviteljica medicinskega centra Kalliste.
Ali ste pomislili na težave s ščitnico?
Utrujenost, razbijanje srca, potenje ali tresenje rok, prekomerno pridobivanje telesne teže, zaprtje, nekontrolirano hujšanje, driska, spremembe teka, slabša miselna koncentracija, pozabljivost, živčnost, nespečnost, tesnoba ipd. so lahko znaki nepravilnega delovanja ščitnice.
Ker številni niti ne vedo, od kod izvirajo njihove težave, se pogosto ne zdravijo. »Težave, povezane z delovanjem ščitnice, se pojavljajo veliko pogosteje pri ženskah, čeprav so lahko prizadeti tudi moški,« je začela doc. dr. Katica Bajuk Studen, dr. med., specialistka interne in nuklearne medicine, ki dela na oddelku za bolezni ščitnice Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana.
-
PO SLEDEH OKUŽBE S KORONAVIRUSOM
Pred upokojitvijo je bila Breda Senčar sopranistka in radijska novinarka na RTV SLO, kjer je pokrivala šolstvo in glasbena dogajanja. Lani januarja je za covidom najprej zbolel njen sin Medard, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu. Le nekaj dni za njim je virus napadel še njo. Če je sin, zdrav štiridesetletnik, covid prebolel tako rekoč mimogrede, pa je naši sogovornici, ki se je rodila leta 1943, čez noč in najbrž za vedno spremenil življenje.
Neskončno rada je hodila v naravo in obiskovala številne koncerte, dramske predstave in razstave, na izletih upokojenih novinarjev je v vsaki cerkvi zapela Ave Marijo, zdaj pa je zaprta med štiri stene svojega stanovanja v Šiški, pa tudi peti ne more več. Kratkočasi se tako, da posluša radio, gleda televizor, bere revije in časopise ter knjige. Po stanovanju hodi le s hojco. Pa še to težko. Le z rokami lahko počne vse, kar je pred boleznijo. Se pa tudi pri tem hitro utrudi. »Naj poudarim, da nisem doma, ker bi to hotela.