jul. '19

Že dolgo časa govorimo o podnebnih spremembah in o tem, kako katastrofalno bodo morda vplivale na naš način življenja ter rastlinstvo in živalstvo sveta. Mag. Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja na Agenciji RS za okolje, se v zadnjih letih kot klimatologinja ukvarja predvsem z raziskovanjem teh sprememb in kaj prinašajo nam, ljudem, tudi na našem geografskem območju. V pogovoru oriše podnebne spremembe pri nas v zadnjih desetletjih, ki so nastopile kot posledica globalnega segrevanja ozračja, ter tiste, ki nas bodo iz istega vzroka doletele do konca stoletja – po najbolj optimističnem in najbolj pesimističnem scenariju. Sama kljub vsemu ostaja optimistka in poudarja, da smo ljudje marsikaj pripravljeni in zmožni spremeniti. Žal pogosto le takrat, ko nas nekaj hudo prizadene.

Zgodbe | jun. '19

Mirjana Debelak je letošnja nagrajenka Andragoškega centra Slovenije za prispevek v izobraževanju odraslih. Podelitev priznanj je potekala na odprtju Tedna vseživljenjskega učenja v Kranju, kjer je domačinka, in prav ganljivo je bilo videti, koliko ljudi, ki jih je učila, je prišlo, da bi ji pokazali svoje spoštovanje in hvaležnost. 

Priznanje je dobila za delo z ranljivimi skupinami ljudi v študijskih krožkih in podobnih neformalnih izobraževanjih. Letos je zaključila že svoj 53. krožek! V več kot desetih letih se je srečevala s kmečkimi ženskami, ljudmi s posebnimi potrebami, invalidi, ostarelimi, otroki iz ranljivih družin, tujci, otroki tujcev … Vsaka od teh skupin je bila popolnoma drugačna in vsaka ji je pomenila poseben profesionalni in osebni izziv. Veliko se je naučila od njih. 

Zgodbe | maj '19

Pred skoraj dvajsetimi leti, ko je še delala kot vzgojiteljica, si je Dragica Markun iz Šenčurja pri Kranju zaželela, da bi v roke spet dobila punčko, s kakršno se je igrala kot otrok. Začelo se je iskanje. Zaželene punčke ni dobila, je pa začela zbirati stare igrače. Ne samo teh, še mnogo drugih predmetov, večinoma povezanih z otroki, je otela pozabi in jih razstavlja v svojem muzeju igrač, ki ga je poimenovala kar Hiša čez cesto.

Stara domačija, ki stoji ob cesti na Miljah pri Kranju, je skoraj do zadnjega kotička napolnjena s starimi igračami, gospodinjskimi in kmečkimi predmeti ter maketami. A ne gre preprosto za muzej, saj je Dragica, tudi ustanoviteljica in predsednica društva z istim imenom, že prav kmalu spoznala, da mora hiša živeti, zato vanjo privablja s številnimi dejavnostmi in petjem.

Dobro počutje | nov. '18

Z redno telesno vadbo pridobivamo moč rok in nog in zvišujejo se naše aerobne sposobnosti. Vse to je ključno za ohranjanje gibljivosti in samostojnosti tudi v pozni starosti. Kakovost življenja je namreč odvisna tudi od tega, koliko si prizadevamo za ohranjanje in izboljševanje telesnih zmožnosti.

V poplavi ponudb najrazličnejših vadb se verjetno vsak vpraša, katera je tista, ki bo prava zanj. Dejstvo je, da nekdo pri petdesetih letih ne more vaditi enako, kakor je pri svojih dvajsetih. In pri sedemdesetih, osemdesetih letih so cilji vadbe drugačni kot pri petdesetih. Različna zdravstvena stanja prav tako zahtevajo različno vadbo.

Dobro počutje | nov. '18

PRILOGA

Socialna oskrba na domu je dobrodošla pomoč ljudem, ki imajo možnost živeti na svojem domu, a ne zmorejo sami poskrbeti za svoje življenjske potrebe, svojci pa niso »na dosegu«. Žal se dostopnost te pomoči razlikuje od občine do občine, ki jo subvencionirajo po svojih zmožnostih. Razliko doplača uporabnik oziroma njegovi svojci, če jih ima.

Mag. Zvonka Hočevar, direktorica kranjskega doma ostarelih, je povedala, da je socialna oskrba na domu namenjena ljudem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje na svojem domu, a se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti.

Dobro počutje | sep. '18

Predmenopavza, menopavza in postmenopavza – po domače kar mena – pri večini žensk povzročajo neprijetne težave. Že v predmenopavznem obdobju (več let pred zadnjo menstruacijo) se lahko pojavijo spremembe v počutju in zdravju: od najbolj »zloglasnih« vročinskih oblivov do utrujenosti, nespečnosti, nervoze, mravljinčenja ter psihičnih motenj, ki mnoge ženske precej moti.

Kot je povedala ginekologinja Darja Gašperlin Dovnik, dr. med., iz Celja, se včasih predmenstrualni sindrom in začetne predmenopavzne težave prekrivajo. »V tem obdobju je ovulacij čedalje manj. Ko ni ovulacij, ni hormona progesterona in nekatere težave, kot so utrujenost in nepravilne krvavitve, lahko nastopijo že zaradi tega.« Kaj ženski pri tem lahko pomaga? »Pomagamo z vstavitvijo materničnega vložka, ki vsebuje hormon progesteron, ali pa s progesteronsko terapijo v drugem delu ciklusa.« Pri tej terapiji večinoma ni neželenih stranskih učinkov in jo, kot pove, ginekologi brez slabe vesti svetujejo. Ciklus se uredi, ženska lažje prenaša druge težave, kot so utrujenost, nespečnost, razdražljivost. Vročinskih navalov pa z dodajanjem progesterona ne odpravimo.

Prosti čas | sep. '18

V Smledniku je maja že petnajstič potekala prireditev, ki jo organizira lokalno Društvo za ustno zgodovino skupaj s KUD in TD Smlednik. To je Flancanje – izmenjava zelenjavnih sadik med vaščani. Letos so jo v zadovoljstvo in ponos številnih vaščanov nadgradili še z otvoritvijo skupnostnega ali vaškega vrta. Vrt z več kot sto različnimi rastlinami so uredili na bregu pod cerkvijo sv. Urha.

Oba projekta izvirata iz tradicije v tem kraju. Flance, torej sadike, so si v Smledniku izmenjevali že od nekdaj, društvo je to tradicijo le obudilo in ji dalo posebno obliko. Pa tudi neke vrste skupnostni vrt je obstajal že v 20. stoletju. To so bili flančniki, gredice na prisojnem bregu Save, na katerih so vaščani vzgajali in si izmenjevali sadike. Žal jih pred 66 leti ob gradnji hidroelektrarne v Medvodah zalila Sava, ohranila se je le fotografija. 

Dobro počutje | jul. '18

Zavedanje o smrti, o tem, da nas nekoč več ne bo, vnaša v naše življenje – presenetljivo – več življenja. Ko spustimo vase misel, da je vse minljivo, tudi in predvsem mi sami, se lahko posvetimo stvarem, ki so za nas pomembne. Lahko smo boljši človek in lahko živimo življenje, ki ga čez nekaj let, ko bomo spet pogledali nazaj, ne bomo obžalovali.

Pozorni postanemo na drobne stvari, ki dajejo smisel našemu bivanju, in budneje živimo: pomembni postanejo naše misli in naša dejanja. Ne dovolimo si več, da bi smetili svoje življenje s kritiziranjem, sojenjem in obsojanjem, da bi se obremenjevali z občutki krivde ali pa da bi nam stare zamere krojile vsakdan.

Dobro počutje | jul. '18

Ali ste že slišali za biodanzo? To je skupinska vadba plesa ob glasbi, ki pomaga človeku k celovitosti, tako v njegovem telesnem gibanju kot tudi čustvenem svetu. Povezuje telo, čustva in razum. Pripomore k boljšemu stiku s samim seboj, s svojim bistvom, k boljšemu počutju v življenju nasploh in večjemu občutku svobode. 

Tako biodanzo na kratko predstavi učiteljica didaktike pri biodanzi Nataša Kern, ki se je povezala z utemeljiteljem Rolandom Torom Aranedo v Čilu in vadbo pripeljala v Slovenijo. Do danes se je izobrazilo že sedem vaditeljev. Kaj jo je tako prevzelo pri tem plesu? »To, da poraja srečo pri ljudeh in dviguje veselje do življenja. Osvobaja. Všeč mi je bilo tudi to, da nima slik in korakov, pleše se iz sebe. Res pa je, da ni povsem spontan ples, saj ima določene gibe in določene posture, torej drže, ki v človeku spodbudijo povsem določene učinke. Povezavo srca in rok na primer lažje doživimo s počasnim razpiranjem rok stoje, kot pa bi to začutili nekje na tleh ali preveč na hitro.«

Prosti čas | maj '18

Hortikulturno društvo Kranj bo naslednje leto praznovalo šestdeseto obletnico, v letošnjem maju pa se že drugič vključujejo v vseslovensko akcijo Teden vseživljenjskega učenja. Člani urejajo vrt, ki stoji tik ob Prešernovem gaju, in za obiskovalce bodo vrata odprli od 17. do 19. maja in od 21. do 25. maja od 9. do 19. ure. S stojnico bodo sodelovali tudi na Paradi učenja in upajo, da bodo tako pridobili tudi kakšnega novega člana. 

Kako se je vse skupaj začelo? V februarju 1957 so v Ljubljani ustanovili Hortikulturno društvo Slovenije, ki je kmalu preraslo v Zvezo hortikulturnih društev, dve leti potem pa so društvo ustanovili tudi v Kranju. Njegova dolgoletna predsednica je bila mag. Anka Bernard, krajinska arhitektka, ki je uredila prenekateri del tega »mesta na skali« (bralci se zagotovo spominjate člankov, ki jih je pred leti pisala za Vzajemnost). Dvajset let po ustanovitvi je društvo dobilo od občine Kranj v last propadajoč paviljon poleg Prešernovega gaja in po dveh letih so člani začeli še uradno skrbeti za vrt ob paviljonu – od občine so zemljišče dobili v upravljanje.