Na oktobrski seji je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sprejel za nadaljnji razvoj zavoda zelo pomemben dokument – Razvojni program zavoda za obdobje 2026–2029. Priprave takega dokumenta ne terjajo le veljavni predpisi, ampak tudi javnost in zaposleni, saj je zavod edini uresničevalec socialne varnosti zavarovancev in uživalcev pravic iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Generalni direktor zavoda Marijan Papež je poudaril, da so pri njegovi pripravi upoštevali tudi ključne dosežke razvojnega programa za obdobje 2022–2025, in sicer obsežno digitalizacijo poslovanja, modernizacijo ključnih procesov ter nadaljnjo krepitev e-poslovanja. Večina teh ciljev je bila uspešno dosežena. Ob tem je opozoril, da je zavod v tem obdobju prejel in obravnaval rekordno število zahtevkov, kar je bila posledica številnih novel ZPIZ-2.

SPOZNAJTE JIH

V naši reviji lahko večkrat preberete prispevke o ljudeh, ki dočakajo visoko starost. Redkeje pa lahko čestitamo tistim, ki presežejo sto let. Tokrat smo se srečali z gospo, ki je dopolnila že 105 let.

Anastazija Može se je rodila 17. junija 1921 v družini Vidič iz Deskel na Goriškem, ki je imela pet otrok: tri hčere in dva sinova. Otroštva se spominja po tem, da je morala hoditi v italijansko šolo, kjer niso smeli govoriti slovensko, materni jezik pa so karabinjerji preganjali celo v cerkvi. Bila je najboljša učenka na šoli, zato so ji predlagali, naj šolanje nadaljuje na učiteljišču, vendar ji takratne razmere tega niso omogočale. Izučila se je za šiviljo, in ta poklic po opravljenem krojnem in modelarskem izpitu opravljala z velikim veseljem, kot pravi, tudi po poroki in rojstvu sinov.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na seji 17. septembra razpravljal o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ga je predstavil državni sekretar na Ministrstvu za finance Peter Papež. Gre za pomemben projekt, ki bi moral biti uresničen že pred leti.

Žal se politika o njem ni bila sposobna uskladiti, čeprav se zaveda njegove nujnosti. Cilj predloga zakona je z novimi finančnimi viri zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Z vplačanimi prispevki namreč že dalj časa ni mogoče kriti vseh izdatkov pokojninske blagajne, zato mora manjkajoča sredstva zagotavljati državni proračun.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 16. junija med drugim razpravljal o poročilu o poslovanju Sklada na področju spodbujanja zaposlovanja invalidov v letu 2025. Člani Sveta zavoda so pozitivno ocenili poslovanje Sklada, ki je že dolgo stabilen in si prizadeva odgovorno izpolnjevati svoje poslanstvo. To pa je spodbujanje razvoja zaposlovanja invalidov in ohranjanje delovnih mest za invalide.

Kako dosega ta cilj? Na eni strani opravlja nadzor nad izvajanjem kvotnega sistema, na drugi strani pa odloča o spodbudah za zaposlovanje invalidov. Kaj pomeni kvotni sistem? Kvota določa predpisan delež invalidov, ki jih zavezanec za kvoto mora zaposliti glede na celotno število pri njem zaposlenih delavcev. Določena je glede na registrirano področje glavne dejavnosti po SKD delodajalca in znaša od 2 do največ 6 odstotkov. Na podlagi podatkov iz uradnih evidenc o vseh zaposlenih in zaposlenih invalidih sklad izvaja mesečne obračune kvote in nadzira njeno izpolnjevanje. Zavezanec za kvoto jo lahko izpolni z zaposlovanjem invalidov ali z nadomestno izpolnitvijo kvote, če tega ne stori, pa je dolžan mesečno obračunavati in plačati prispevek za neizpolnjevanje kvote.

Predlog zakona o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije je svet Zpiza obravnaval na seji 7. maja. Pobudo za obravnavo so dali sindikalni predstavniki, seje pa se niso udeležili predstavniki delodajalcev, zaradi česar so bili drugi glede na pomembnost teme ogorčeni. Predlog zakona namreč posega v deset drugih zakonov, večinoma sistemskih, s področja socialne varnosti in financ, torej gre za omnibus zakon.

V razpravi so udeleženci kritično ocenili, da se tak zakon sprejema po tako hitrem postopku, brez možnosti širše javne in strokovne razprave, ki bi bila glede na predlagane ukrepe nujna in utemeljena. Menili so, da ne gre za interventne ukrepe in da za to tudi ni nobene podlage, še zlasti ne za sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je pred kratkim doživel reformo z ZPIZ-2O. Poudarili so še, da ni mogoče objektivno ugotoviti, kakšne bodo finančne posledice sprejema tega zakona. Ocene predlagateljev zakona se bistveno razlikujejo od drugih, pri tem pa so posebej opozorili na ocene Zpiza in Vlade RS. Po nekaterih predvidevanjih naj bi se proračunski primanjkljaj, ki že zdaj ni majhen, povečal še za milijardo evrov. Poudarjeno je bilo, da naj bi predlagani ukrepi koristili predvsem kapitalu oziroma ozkemu krogu upravičencev posameznih kategorij zavarovancev ali upokojencev, ne pa večji blaginji prebivalcev.

Pokojninska blagajna je lansko leto končala z izravnanimi prihodki in odhodki, ki so bili realno višji 4,2 odstotka od leta 2024. Z davčnimi prihodki in prispevki je bilo zbranih 79,6 odstotka vseh prihodkov, razliko je prispeval proračun. Povprečno število prejemnikov pokojnin je bilo 653.376, kar je 10.066 več kot predlani, med njimi pa je največ prejemnikov starostne pokojnine.

Svet Zpiza je konec februarja obravnaval letno poročilo za leto 2025 in ga ocenil pozitivno. Ugotovil je, da je zavod, kljub povečanemu obsegu dela in velikim kadrovskim obremenitvam, dosegel in celo presegel večino načrtovanih ciljev v programu dela in Finančnem načrtu (FN) 2025. Vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic je izpolnjeval nemoteno, zato je Svet izrekel priznanje in se zahvalil vsem zaposlenim za učinkovito in uspešno uresničevanje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na konstitutivni seji 17. februarja potrdil mandat 26 članom od 27, 26. februarja pa še preostalemu. ZPIZ-2 določa, da ga kot organ upravljanja sestavlja po sedem predstavnikov sindikalnih zvez oziroma konfederacije reprezentativnih sindikatov, prav toliko predstavnikov delodajalskih združenj in predstavnikov Vlade RS, trije predstavniki organizacij upokojencev in po en predstavnik reprezentativne invalidske organizacije za delovne invalide, študentske organizacije in delavcev zavoda.