Na seji 27. februarja je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje med drugim razpravljal o predlogu letnega poročila za leto 2022. Iz poročila je razvidno, da so glavni vir pokojninske blagajne dohodki od prispevkov (80,4 odstotka). Pozitivno je, da število zavarovancev od leta 2013 narašča in je lani prvič v zgodovini preseglo milijon. Lani je bilo povprečno 628.082 uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, kar je za 0,5 odstotka več kot v letu 2021 in gre za eno nižjih stopenj rasti v zadnjih 32 letih.

Naj glede na zadnja dogajanja, ki se nanašajo na zahteve za dvig pokojnin ne glede na sistemske rešitve, najprej pojasnim, da veljavni sistemski zakon ZPIZ-2 pozna dve kategoriji uskladitve pokojnin, to je redno in izredno uskladitev. O obeh je svet Zpiza razpravljal na seji 16. februarja. 

Redna uskladitev pokojnin temelji na določbah 105. in 106. člena ZPIZ-2. Zakon jasno določa namen, podlago, rok in osnovo za izvedbo uskladitve. Uskladitev pokojnin je namenjena ohranjanju njihove vrednosti. Izvede se enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. To ugotovi in uradno objavi statistični urad, kar je storil tudi 15. februarja. Upoštevajoč uradne statistične podatke in jasne določbe zakona, znaša izračun odstotka uskladitve od 1. januarja letos 5,2 odstotka: 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače (60 odstotkov od 2,8 odstotka) je 1,68 odstotka in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin (40 odstotkov od 8,8 odstotka) je 3,52 odstotka.

Na decembrski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razpravljal o pomembnih dokumentih za njegovo poslovanje v letu 2023, in sicer o finančnem načrtu, programu dela in kadrovskem načrtu ter načrtu investicijskih odhodkov. Člani sveta so pozitivno ocenili predložene dokumente in pohvalili delavce zavoda za njihovo strokovno in odgovorno delo. Vsi dokumenti so bili soglasno sprejeti, med njimi tudi finančni načrt za leto 2023.

Ko govorimo o tem načrtu, se je treba zavedati, da gre za drugo največjo blagajno v državi, saj je od nje večji samo še državni proračun, zato njena priprava in uresničevanje zahtevata veliko odgovornost. Pri pripravi tega dokumenta je moral zavod upoštevati številne zakone in druge predpise, makroekonomska izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je sprejel Umar, proračunski memorandum, lastne projekcije o gibanju uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2023 ter oceno o realizaciji finančnega poslovanja v letu 2022. Pri pripravi finančnega načrta pa mora zavod upoštevati tudi najvišji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno v skladu z odlokom o okviru za pripravo proračunov v državi, ki se nanaša na leto 2023.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na oktobrski seji obravnaval predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2P), ki je bil v zakonodajni postopek vložen konec avgusta, vendar ni zadnji. Na prihodnji seji bo na dnevnem redu še novela (ZPIZ-2R). Obravnaval je tudi rebalans finančnega načrta zavoda za leto 2022 in ga sprejel.

Ocenil je, da je rebalans utemeljen, saj je bil finančni načrt sprejet decembra 2021 in je temeljil na jesenskih makroekonomskih izhodiščih Umarja, ki se razlikujejo od pomladanske napovedi ugodnejših gospodarskih gibanj, objavljenih letos marca. Ob sprejemanju finančnega načrta tudi ni mogel upoštevati nekaterih predlaganih zakonskih rešitev, ki so bile v zakonodajnem postopku in imajo vpliv na finančno poslovanje zavoda. Naj omenim le nekatere: PKP10, ki je uveljavil solidarnostni dodatek za upokojence, ZPIZ-2L, ki je uveljavil januarsko dodatno uskladitev pokojnin, in ZPIZ-2M, ki je izboljšal gmotni položaj nekaterih skupin upokojencev.

Iz poročila invalidskega sklada je razvidno, da narašča število zaposlitev invalidov, še vedno pa prejmejo malo vlog za povrnitev stroškov za prilagoditev delovnih mest. Čeprav je Svet Zpiza lani pred sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi opozoril, da predlagane rešitve niso primerne, je do sprejetja zakona vseeno prišlo, zdaj pa vsi deležniki po vrsti ugotavljajo, da je neizvedljiv. Na takšne težave so naleteli tudi pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se nanaša na dodatek za pomoč in postrežbo. Na junijski seji so obravnavali tudi dve noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer ZPIZ-2N, ki predvideva razširitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo tudi za slepe otroke, in ZPIZ-2O, kjer naj bi se spremenil način določanja pokojninske osnove in višine pokojnine za invalide, ko so zaradi invalidnosti delali krajši delovni čas.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 21. aprila med drugim sprejel sklep o uskladitvi in zneskih invalidnin za telesno okvaro, ki se od 1. marca 2022 uskladijo za 4,9 odstotka. Gre za pomemben akt za mnoge upravičence, kajti ZPIZ-2, ki velja od 1. januarja 2013, ni predpisal rednega usklajevanja invalidnin, kot je bil določen z ZPIZ-1. 

Po tem zakonu so se invalidnine od 1. januarja naprej usklajevale enako kot pokojnine, od 1. januarja 2008 naprej pa po zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Veljavni ZPIZ-2 ni vseboval pravne podlage za usklajevanje invalidnin, zato je svet Zpiza politiko in pristojne organe večkrat opozarjal na ta problem in končno mu je prisluhnila z novelo ZPIZ-2 M, ki je začela veljati 19. marca. Ta novela je uvedla redno usklajevanje invalidnin v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Invalidnine so bile nazadnje izredno usklajene 1. januarja 2019, in to na podlagi zakona o izvrševanju proračuna za leti 2018 in 2019 za 2,7 odstotka tako kot pokojnine.

Na zadnji seji sveta Zpiza v tem mandatu je bila osrednja tema uskladitev pokojnin in drugih prejemkov. O sami uskladitvi ste lahko prebrali v prispevku dr. Andraža Rangusa. Ker pa je bilo na seji postavljenih tudi več vprašanj, bi nekatera rada izpostavila.

Kako lahko v zadnjem času nekateri govorijo, da gre pri povišanju pokojnin in drugih prejemkov za nekakšne predvolilne bombončke. Kar zadeva izredno uskladitev, ki smo je bili deležni 1. januarja letos, je v februarski Vzajemnosti o tem pisal generalni direktor zavoda Marijan Papež. Lahko ste se prepričali, da ne gre za nobene bombončke, temveč za povrnitev »škode«, ki smo jo upokojenci utrpeli v zvezi s sprejetimi ukrepi zaradi ekonomske in finančne krize, ki je pred leti zajela tudi našo državo. Upokojenci smo si že več let prizadevali za spoštovanje pravne države, ki mora biti vrednota vsakega odgovornega državljana, in smo veseli, da je tudi politika pred kratkim spoznala, da lahko pravno državo krepimo le z dejanji, ne le z besedami. Redna uskladitev pokojnin, ki smo jo izvedli 16. februarja v skladu s sistemskim zakonom ZPIZ-2, pa dokazuje, da se svet zavoda, ki je pristojen za uskladitev, zaveda svoje odgovornosti pri spoštovanju pravne države.