Za pokojnine prispevali več kot milijardo evrov
Na septembrski seji je svet Zpiza med drugim razpravljal o letnem poročilu Kapitalske družbe za leto 2022. Gre za skrajšan naziv Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ima že dolgo tradicijo in je kapitalsko močna in stabilna družba. Konec lanskega leta je njen kapital znašal 1,1 milijarde evrov, vrednost njenih sredstev pa je dosegla 1,3 milijarde evrov. Lani je v pokojninsko blagajno nakazala 50 milijonov evrov, v 23 letih pa skupaj več kot milijardo evrov.
Kapitalske naložbe predstavljajo domače lastniške finančne naložbe, in sicer naložbe v delnice in poslovne deleže gospodarskih družb, ki jih je Kapitalska družba večinoma pridobila v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij. Razvrščene so na strateške, pomembne in portfeljske. Konec lanskega leta so bili po vrednosti med največjimi Krka, Modra zavarovalnica, Petrol, Telekom Slovenije, Luka Koper, Loterija Slovenije, Sava, Hit, Union hoteli. Prevladujejo pa naložbe, v katerih ima Kapitalska družba manj kot 20-odstotni delež lastništva. Takih je bilo lani kar 24 od 32.
Veliko pokojnin je odmerjeno od najnižje pokojninske osnove
Na aprilski seji sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so bili sprejeti tudi sklepi o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2023.
Inštitut najnižje in najvišje pokojninske osnove ima pomembno vlogo pri zagotavljanju solidarnosti pri odmeri pokojnin. Po ZPIZ-2 se zavarovancu pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove, če pokojnina, odmerjena od njegove dejanske osnove, ne dosega zneska pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove. Od najvišje pokojninske osnove pa se pokojnina odmeri, če odmerjena od dejanske pokojninske osnove presega znesek pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove.
Delež, ki ga v pokojninsko blagajno prispeva državni proračun, se zmanjšuje
Na seji 27. februarja je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje med drugim razpravljal o predlogu letnega poročila za leto 2022. Iz poročila je razvidno, da so glavni vir pokojninske blagajne dohodki od prispevkov (80,4 odstotka). Pozitivno je, da število zavarovancev od leta 2013 narašča in je lani prvič v zgodovini preseglo milijon. Lani je bilo povprečno 628.082 uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, kar je za 0,5 odstotka več kot v letu 2021 in gre za eno nižjih stopenj rasti v zadnjih 32 letih.
Zdus in sindikat upokojencev se zavzemata še za izredno uskladitev pokojnin
Naj glede na zadnja dogajanja, ki se nanašajo na zahteve za dvig pokojnin ne glede na sistemske rešitve, najprej pojasnim, da veljavni sistemski zakon ZPIZ-2 pozna dve kategoriji uskladitve pokojnin, to je redno in izredno uskladitev. O obeh je svet Zpiza razpravljal na seji 16. februarja.
Redna uskladitev pokojnin temelji na določbah 105. in 106. člena ZPIZ-2. Zakon jasno določa namen, podlago, rok in osnovo za izvedbo uskladitve. Uskladitev pokojnin je namenjena ohranjanju njihove vrednosti. Izvede se enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. To ugotovi in uradno objavi statistični urad, kar je storil tudi 15. februarja. Upoštevajoč uradne statistične podatke in jasne določbe zakona, znaša izračun odstotka uskladitve od 1. januarja letos 5,2 odstotka: 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače (60 odstotkov od 2,8 odstotka) je 1,68 odstotka in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin (40 odstotkov od 8,8 odstotka) je 3,52 odstotka.
Večino pokojninske blagajne napolnimo s prispevki za socialno varnost
Na decembrski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razpravljal o pomembnih dokumentih za njegovo poslovanje v letu 2023, in sicer o finančnem načrtu, programu dela in kadrovskem načrtu ter načrtu investicijskih odhodkov. Člani sveta so pozitivno ocenili predložene dokumente in pohvalili delavce zavoda za njihovo strokovno in odgovorno delo. Vsi dokumenti so bili soglasno sprejeti, med njimi tudi finančni načrt za leto 2023.
Ko govorimo o tem načrtu, se je treba zavedati, da gre za drugo največjo blagajno v državi, saj je od nje večji samo še državni proračun, zato njena priprava in uresničevanje zahtevata veliko odgovornost. Pri pripravi tega dokumenta je moral zavod upoštevati številne zakone in druge predpise, makroekonomska izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je sprejel Umar, proračunski memorandum, lastne projekcije o gibanju uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2023 ter oceno o realizaciji finančnega poslovanja v letu 2022. Pri pripravi finančnega načrta pa mora zavod upoštevati tudi najvišji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno v skladu z odlokom o okviru za pripravo proračunov v državi, ki se nanaša na leto 2023.
Preveč je že sprememb zakona, lotiti se je treba nove pokojninske reforme
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na oktobrski seji obravnaval predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2P), ki je bil v zakonodajni postopek vložen konec avgusta, vendar ni zadnji. Na prihodnji seji bo na dnevnem redu še novela (ZPIZ-2R). Obravnaval je tudi rebalans finančnega načrta zavoda za leto 2022 in ga sprejel.
Ocenil je, da je rebalans utemeljen, saj je bil finančni načrt sprejet decembra 2021 in je temeljil na jesenskih makroekonomskih izhodiščih Umarja, ki se razlikujejo od pomladanske napovedi ugodnejših gospodarskih gibanj, objavljenih letos marca. Ob sprejemanju finančnega načrta tudi ni mogel upoštevati nekaterih predlaganih zakonskih rešitev, ki so bile v zakonodajnem postopku in imajo vpliv na finančno poslovanje zavoda. Naj omenim le nekatere: PKP10, ki je uveljavil solidarnostni dodatek za upokojence, ZPIZ-2L, ki je uveljavil januarsko dodatno uskladitev pokojnin, in ZPIZ-2M, ki je izboljšal gmotni položaj nekaterih skupin upokojencev.
Vlado pozvali k izredni uskladitvi pokojnin
Septembrska seja Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je med drugim obravnavala tudi predlog za izredno uskladitev pokojnin. Tema je bila na dnevni red uvrščena na pobudo predstavnikov upokojencev, ki opozarjajo na slabšanje svojega dohodkovnega položaja zaradi visoke rasti cen življenjskih potrebščin.
Izredno uskladitev pokojnin so zahtevali z utemeljitvijo, da je zanjo podana tudi pravna podlaga v ZPIZ-2. Po zakonu se lahko v letu, ki sledi letu, v katerem je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda, ali v letu, ko je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem, na predlog sveta zavoda in ob soglasju vlade opravi izredna uskladitev pokojnin. Ob izpolnjenih pogojih se odstotek izredne uskladitve izračuna na enak način kot odstotek redne uskladitve. Le-ta je letos znašala 4,4 odstotka.
Zadnja leta najde zaposlitev več invalidov
Iz poročila invalidskega sklada je razvidno, da narašča število zaposlitev invalidov, še vedno pa prejmejo malo vlog za povrnitev stroškov za prilagoditev delovnih mest. Čeprav je Svet Zpiza lani pred sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi opozoril, da predlagane rešitve niso primerne, je do sprejetja zakona vseeno prišlo, zdaj pa vsi deležniki po vrsti ugotavljajo, da je neizvedljiv. Na takšne težave so naleteli tudi pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se nanaša na dodatek za pomoč in postrežbo. Na junijski seji so obravnavali tudi dve noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer ZPIZ-2N, ki predvideva razširitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo tudi za slepe otroke, in ZPIZ-2O, kjer naj bi se spremenil način določanja pokojninske osnove in višine pokojnine za invalide, ko so zaradi invalidnosti delali krajši delovni čas.
Uskladitev invalidnin za 4,9 odstotka
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 21. aprila med drugim sprejel sklep o uskladitvi in zneskih invalidnin za telesno okvaro, ki se od 1. marca 2022 uskladijo za 4,9 odstotka. Gre za pomemben akt za mnoge upravičence, kajti ZPIZ-2, ki velja od 1. januarja 2013, ni predpisal rednega usklajevanja invalidnin, kot je bil določen z ZPIZ-1.
Po tem zakonu so se invalidnine od 1. januarja naprej usklajevale enako kot pokojnine, od 1. januarja 2008 naprej pa po zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Veljavni ZPIZ-2 ni vseboval pravne podlage za usklajevanje invalidnin, zato je svet Zpiza politiko in pristojne organe večkrat opozarjal na ta problem in končno mu je prisluhnila z novelo ZPIZ-2 M, ki je začela veljati 19. marca. Ta novela je uvedla redno usklajevanje invalidnin v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Invalidnine so bile nazadnje izredno usklajene 1. januarja 2019, in to na podlagi zakona o izvrševanju proračuna za leti 2018 in 2019 za 2,7 odstotka tako kot pokojnine.
Delež za pokojnine iz proračuna se znižuje
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je 24. februarja med drugim razpravljal o letnem poročilu za leto 2021. Poročilo zajema posamezne ključne teme sistema, a ne le za leto 2021, ampak tudi za daljše obdobje, in omogoča oceno, ali po posameznih področjih dosegamo napredek in kakšni so učinki zakonskih rešitev, še zlasti ZPIZ-2 in njegovih novel.
ZPIZ je v preteklem letu posloval likvidno in nemoteno izpolnjeval vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic. Kljub epidemiji covida-19 je dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev. V razpravi so člani sveta dali več predlogov in pobud za doseganje še boljših rezultatov v prihodnje s poudarkom na uveljavljanju pravic in obveznosti posameznika ter izboljšanju gmotnega položaja upokojencev in invalidov. Hkrati so opozorili, da se mora zakonodajalec zavedati, da niso sprejemljive tiste predlagane zakonske rešitve, ki rušijo temelje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. O takih rešitvah sta potrebna široka javna razprava in družbeni konsenz.
