Večino pokojninske blagajne napolnimo s prispevki za socialno varnost
Na decembrski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razpravljal o pomembnih dokumentih za njegovo poslovanje v letu 2023, in sicer o finančnem načrtu, programu dela in kadrovskem načrtu ter načrtu investicijskih odhodkov. Člani sveta so pozitivno ocenili predložene dokumente in pohvalili delavce zavoda za njihovo strokovno in odgovorno delo. Vsi dokumenti so bili soglasno sprejeti, med njimi tudi finančni načrt za leto 2023.
Ko govorimo o tem načrtu, se je treba zavedati, da gre za drugo največjo blagajno v državi, saj je od nje večji samo še državni proračun, zato njena priprava in uresničevanje zahtevata veliko odgovornost. Pri pripravi tega dokumenta je moral zavod upoštevati številne zakone in druge predpise, makroekonomska izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je sprejel Umar, proračunski memorandum, lastne projekcije o gibanju uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2023 ter oceno o realizaciji finančnega poslovanja v letu 2022. Pri pripravi finančnega načrta pa mora zavod upoštevati tudi najvišji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno v skladu z odlokom o okviru za pripravo proračunov v državi, ki se nanaša na leto 2023.
Preveč je že sprememb zakona, lotiti se je treba nove pokojninske reforme
Dobro je vedeti | november '22
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na oktobrski seji obravnaval predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2P), ki je bil v zakonodajni postopek vložen konec avgusta, vendar ni zadnji. Na prihodnji seji bo na dnevnem redu še novela (ZPIZ-2R). Obravnaval je tudi rebalans finančnega načrta zavoda za leto 2022 in ga sprejel.
Ocenil je, da je rebalans utemeljen, saj je bil finančni načrt sprejet decembra 2021 in je temeljil na jesenskih makroekonomskih izhodiščih Umarja, ki se razlikujejo od pomladanske napovedi ugodnejših gospodarskih gibanj, objavljenih letos marca. Ob sprejemanju finančnega načrta tudi ni mogel upoštevati nekaterih predlaganih zakonskih rešitev, ki so bile v zakonodajnem postopku in imajo vpliv na finančno poslovanje zavoda. Naj omenim le nekatere: PKP10, ki je uveljavil solidarnostni dodatek za upokojence, ZPIZ-2L, ki je uveljavil januarsko dodatno uskladitev pokojnin, in ZPIZ-2M, ki je izboljšal gmotni položaj nekaterih skupin upokojencev.
Vlado pozvali k izredni uskladitvi pokojnin
Septembrska seja Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je med drugim obravnavala tudi predlog za izredno uskladitev pokojnin. Tema je bila na dnevni red uvrščena na pobudo predstavnikov upokojencev, ki opozarjajo na slabšanje svojega dohodkovnega položaja zaradi visoke rasti cen življenjskih potrebščin.
Izredno uskladitev pokojnin so zahtevali z utemeljitvijo, da je zanjo podana tudi pravna podlaga v ZPIZ-2. Po zakonu se lahko v letu, ki sledi letu, v katerem je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda, ali v letu, ko je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem, na predlog sveta zavoda in ob soglasju vlade opravi izredna uskladitev pokojnin. Ob izpolnjenih pogojih se odstotek izredne uskladitve izračuna na enak način kot odstotek redne uskladitve. Le-ta je letos znašala 4,4 odstotka.
Zadnja leta najde zaposlitev več invalidov
Iz poročila invalidskega sklada je razvidno, da narašča število zaposlitev invalidov, še vedno pa prejmejo malo vlog za povrnitev stroškov za prilagoditev delovnih mest. Čeprav je Svet Zpiza lani pred sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi opozoril, da predlagane rešitve niso primerne, je do sprejetja zakona vseeno prišlo, zdaj pa vsi deležniki po vrsti ugotavljajo, da je neizvedljiv. Na takšne težave so naleteli tudi pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se nanaša na dodatek za pomoč in postrežbo. Na junijski seji so obravnavali tudi dve noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer ZPIZ-2N, ki predvideva razširitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo tudi za slepe otroke, in ZPIZ-2O, kjer naj bi se spremenil način določanja pokojninske osnove in višine pokojnine za invalide, ko so zaradi invalidnosti delali krajši delovni čas.
Uskladitev invalidnin za 4,9 odstotka
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 21. aprila med drugim sprejel sklep o uskladitvi in zneskih invalidnin za telesno okvaro, ki se od 1. marca 2022 uskladijo za 4,9 odstotka. Gre za pomemben akt za mnoge upravičence, kajti ZPIZ-2, ki velja od 1. januarja 2013, ni predpisal rednega usklajevanja invalidnin, kot je bil določen z ZPIZ-1.
Po tem zakonu so se invalidnine od 1. januarja naprej usklajevale enako kot pokojnine, od 1. januarja 2008 naprej pa po zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Veljavni ZPIZ-2 ni vseboval pravne podlage za usklajevanje invalidnin, zato je svet Zpiza politiko in pristojne organe večkrat opozarjal na ta problem in končno mu je prisluhnila z novelo ZPIZ-2 M, ki je začela veljati 19. marca. Ta novela je uvedla redno usklajevanje invalidnin v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Invalidnine so bile nazadnje izredno usklajene 1. januarja 2019, in to na podlagi zakona o izvrševanju proračuna za leti 2018 in 2019 za 2,7 odstotka tako kot pokojnine.
Delež za pokojnine iz proračuna se znižuje
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je 24. februarja med drugim razpravljal o letnem poročilu za leto 2021. Poročilo zajema posamezne ključne teme sistema, a ne le za leto 2021, ampak tudi za daljše obdobje, in omogoča oceno, ali po posameznih področjih dosegamo napredek in kakšni so učinki zakonskih rešitev, še zlasti ZPIZ-2 in njegovih novel.
ZPIZ je v preteklem letu posloval likvidno in nemoteno izpolnjeval vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic. Kljub epidemiji covida-19 je dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev. V razpravi so člani sveta dali več predlogov in pobud za doseganje še boljših rezultatov v prihodnje s poudarkom na uveljavljanju pravic in obveznosti posameznika ter izboljšanju gmotnega položaja upokojencev in invalidov. Hkrati so opozorili, da se mora zakonodajalec zavedati, da niso sprejemljive tiste predlagane zakonske rešitve, ki rušijo temelje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. O takih rešitvah sta potrebna široka javna razprava in družbeni konsenz.
Uskladitve pokojnin za nazaj niso bombončki
Na zadnji seji sveta Zpiza v tem mandatu je bila osrednja tema uskladitev pokojnin in drugih prejemkov. O sami uskladitvi ste lahko prebrali v prispevku dr. Andraža Rangusa. Ker pa je bilo na seji postavljenih tudi več vprašanj, bi nekatera rada izpostavila.
Kako lahko v zadnjem času nekateri govorijo, da gre pri povišanju pokojnin in drugih prejemkov za nekakšne predvolilne bombončke. Kar zadeva izredno uskladitev, ki smo je bili deležni 1. januarja letos, je v februarski Vzajemnosti o tem pisal generalni direktor zavoda Marijan Papež. Lahko ste se prepričali, da ne gre za nobene bombončke, temveč za povrnitev »škode«, ki smo jo upokojenci utrpeli v zvezi s sprejetimi ukrepi zaradi ekonomske in finančne krize, ki je pred leti zajela tudi našo državo. Upokojenci smo si že več let prizadevali za spoštovanje pravne države, ki mora biti vrednota vsakega odgovornega državljana, in smo veseli, da je tudi politika pred kratkim spoznala, da lahko pravno državo krepimo le z dejanji, ne le z besedami. Redna uskladitev pokojnin, ki smo jo izvedli 16. februarja v skladu s sistemskim zakonom ZPIZ-2, pa dokazuje, da se svet zavoda, ki je pristojen za uskladitev, zaveda svoje odgovornosti pri spoštovanju pravne države.
Poslovanje pokojninske blagajne bo preseglo šest milijard evrov
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na decembrski seji posebno pozornost posvetil finančnemu načrtu zavoda za leto 2022, programu dela in kadrovskemu načrtu ter načrtu investicijskih odhodkov. Finančno poslovanje zavoda bo po oceni za leto 2021 preseglo šest milijard evrov. Spodbudno je povečanje davčnih dohodkov, to je prispevkov za socialno varnost, ki znaša okrog 80 odstotkov vseh dohodkov.
Pri pripravi finančnega načrta za leto 2022 je moral zavod upoštevati številne zakone, novo oceno uresničitve finančnega poslovanja v letu 2021 in projekcijo uživalcev pravic v lanskem letu ter projekcijo makroekonomskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ker epidemija covida-19 še vedno traja, je težko predvideti vpliv njenih posledic na finančno poslovanje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pripombe k zakonu o dolgotrajni oskrbi
O predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se je po skoraj dvajsetih letih priprav končno znašel v zakonodajnem postopku, je na novembrski seji razpravljal tudi Svet Zpiza. Upamo, da bodo odločevalci imeli toliko modrosti in poguma, da bodo upoštevali ključne pripombe in predloge številnih udeležencev iz javne razprave in s tem sprejeli zakonske rešitve, ki bodo zadovoljile vsaj večino prebivalstva, ki pričakuje, da bi se z zakonom moral izboljšati materialni in socialni položaj tistih, ki že danes nujno potrebujejo storitve dolgotrajne oskrbe.
Vloge za dodatek za pomoč in postrežbo so pogosto nepopolne
O dodatku za pomoč in postrežbo, ki je samostojna pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razpravljal na septembrski seji z namenom, da prispeva k učinkovitejšemu uresničevanju te pravice, saj je bilo delo izvedenskih organov zavoda zaradi sprejetih ukrepov v zvezi z epidemijo covida-19 oteženo.
Invalidske komisije I. in II. stopnje namreč podajajo izvedenska mnenja tudi o potrebi po pomoči in postrežbi drugega. Iz analize, ki so jo pripravili izvedenci zavoda za obdobje zadnjih treh let, je razvidno, da se število izvedenskih mnenj o dodatku veča. V prvi polovici leta 2021 predstavlja že 42 odstotkov vseh izvedenskih mnenj na obeh stopnjah. Dodatek za pomoč in postrežbo prejema okrog 33.000 upravičencev. V zavodu ugotavljajo, da so vloge upravičencev pogosto izpolnjene površno in brez priložene ustrezne medicinske dokumentacije, kar podaljšuje čas trajanja postopkov.
