Poslovanje pokojninske blagajne bo preseglo šest milijard evrov
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na decembrski seji posebno pozornost posvetil finančnemu načrtu zavoda za leto 2022, programu dela in kadrovskemu načrtu ter načrtu investicijskih odhodkov. Finančno poslovanje zavoda bo po oceni za leto 2021 preseglo šest milijard evrov. Spodbudno je povečanje davčnih dohodkov, to je prispevkov za socialno varnost, ki znaša okrog 80 odstotkov vseh dohodkov.
Pri pripravi finančnega načrta za leto 2022 je moral zavod upoštevati številne zakone, novo oceno uresničitve finančnega poslovanja v letu 2021 in projekcijo uživalcev pravic v lanskem letu ter projekcijo makroekonomskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ker epidemija covida-19 še vedno traja, je težko predvideti vpliv njenih posledic na finančno poslovanje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pripombe k zakonu o dolgotrajni oskrbi
O predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se je po skoraj dvajsetih letih priprav končno znašel v zakonodajnem postopku, je na novembrski seji razpravljal tudi Svet Zpiza. Upamo, da bodo odločevalci imeli toliko modrosti in poguma, da bodo upoštevali ključne pripombe in predloge številnih udeležencev iz javne razprave in s tem sprejeli zakonske rešitve, ki bodo zadovoljile vsaj večino prebivalstva, ki pričakuje, da bi se z zakonom moral izboljšati materialni in socialni položaj tistih, ki že danes nujno potrebujejo storitve dolgotrajne oskrbe.
Vloge za dodatek za pomoč in postrežbo so pogosto nepopolne
O dodatku za pomoč in postrežbo, ki je samostojna pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razpravljal na septembrski seji z namenom, da prispeva k učinkovitejšemu uresničevanju te pravice, saj je bilo delo izvedenskih organov zavoda zaradi sprejetih ukrepov v zvezi z epidemijo covida-19 oteženo.
Invalidske komisije I. in II. stopnje namreč podajajo izvedenska mnenja tudi o potrebi po pomoči in postrežbi drugega. Iz analize, ki so jo pripravili izvedenci zavoda za obdobje zadnjih treh let, je razvidno, da se število izvedenskih mnenj o dodatku veča. V prvi polovici leta 2021 predstavlja že 42 odstotkov vseh izvedenskih mnenj na obeh stopnjah. Dodatek za pomoč in postrežbo prejema okrog 33.000 upravičencev. V zavodu ugotavljajo, da so vloge upravičencev pogosto izpolnjene površno in brez priložene ustrezne medicinske dokumentacije, kar podaljšuje čas trajanja postopkov.
Lani najnižja rast novih upokojencev
Iz letnega poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je razvidno, da je bilo v letu 2020 vseh uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja povprečno 624.735. V primerjavi z letom 2019 to pomeni za 4.276 oziroma 0,7 odstotka več. V decembru 2020 pa je bilo uživalcev 623.850, kar je za 1.060 oziroma 0,2 odstotka več kot v decembru 2019. Gre za najnižjo stopnjo rasti v zadnjih tridesetih letih. Enaka je bila le še v letu 2017. To je spodbuden podatek, ki kaže, da je treba sistem prilagajati spremenjenim družbeno-ekonomskim odnosom in demografskim spremembam v družbi.
-
Junija je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ponovno razpravljal o usklajevanju pokojnin, čeprav je ta tematika prisotna na skoraj vsaki seji. Ne gre prezreti, da ZPIZ-2 med naloge sveta na prvo mesto uvršča prav spremljanje gmotnega položaja upokojencev in delovnih invalidov. Usklajevanje pokojnin, katerega poslanstvo je ohranjanje vrednosti pokojnin, pa bistveno vpliva na gmotni položaj uživalcev pokojnin. Enako seveda velja za prejemke delovnih invalidov. To so tako upokojenci kot delovni invalidi krepko občutili na svojih plečih v preteklem obdobju, ki ga je zaznamovala gospodarska in finančna kriza. Sprejeti so bili krizni ukrepi s posledicami na sistemu usklajevanja pokojnin, tako da se pokojnine v obdobju od leta 2010 do 2015 niso usklajevale po sistemskem zakonu ZPIZ-1 in ZPIZ-2.
Plačilna disciplina se izboljšuje
V lanskem letu je na pobiranje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vplivala tudi epidemija covida-19, zaradi katere so bili sprejeti številni ukrepi interventne zakonodaje. Tako je bila za samozaposlene uveljavljena oprostitev plačila prispevkov oziroma avtomatični odlog plačila prispevkov ob izpolnjevanju pogojev. Za delodajalce pa oprostitev plačila prispevkov od nadomestila plač za čakanje na delo in od plač za delo. Do oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost pa ni bila upravičena oseba, ki na dan vloge ni imela plačanih zapadlih davčnih obveznosti. Kljub težkim razmeram je Finančna uprava RS (Furs) za pokojninsko blagajno lani pobrala 4.144.858.576 evrov prispevkov.
Spremembe, ki prinašajo boljše pokojnine
Svet zavoda pokojninskega in invalidskega zavarovanja je aprila obravnaval in sprejel nekatere pomembne sklepe o uresničevanju pravic iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo mnogim upokojencem izboljšali gmotni položaj.
Najnižja pokojninska osnova za pokojnine, uveljavljene v tem letu, od 1. januarja znaša 947,67 evra oziroma 693,69 evra, če so odmerjene po ZPIZ-1. Najvišja pokojninska osnova pa znaša 3.790,68 evra oziroma 2.774,78 evra, če so pokojnine odmerjene po ZPIZ-1.
Dobro poslovanje pokojninske blagajne kljub epidemiji
Od leta 2015 do 2019 so se obveznosti državnega proračuna do pokojninske blagajne zmanjševale, lani pa so se zaradi epidemije covida-19 spet povečale. Kljub temu je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posloval likvidno in izpolnjeval vse zakonske obveznosti do zavarovancev in prejemnikov pokojnin.
Člani sveta zavoda so 25. februarja obravnavali letno poročilo za leto 2020 in ga tako z vidika njegove vsebine kot tudi metodološkega pristopa ocenili pozitivno. Gradivo namreč ne prikazuje stanja le za leto 2020, ampak za daljše obdobje na posameznih ključnih področjih, in tako omogoča oceno, ali se stanje pokojninske blagajne izboljšuje ali nazaduje.
Skrb za vzdržnost pokojninskega sistema
Na pobudo sindikalnih predstavnikov v svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bila 20. januarja seja v zvezi s sedmim protikoronskim zakonom in njegovo določbo o odpuščanju starejših delavcev. Gre za 21. in 22. člen zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), ki ga je državni zbor sprejel 30. decembra lani.
Za lažje razumevanje pobude in razprave na seji sveta naj pojasnim, da omenjena člena posegata v dva zakona, in sicer v zakon o delovnih razmerjih (89. člen) in v zakon o javnih uslužbencih (156. člen), ki urejata prenehanje pogodbe o zaposlitvi. 89. člen zakona o delovnih razmerjih v prvem odstavku določa razloge za odpoved (na primer poslovni razlog, razlog nesposobnosti in krivdni razlogi), v drugem pa jasno določa, da je pogodbo o zaposlitvi dopustno odpovedati le, če obstaja utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka.
Višje pokojnine in dodatek za pomoč in postrežbo
Redna uskladitev pokojnin za leto 2021 bo že ta mesec v višini 2,5 odstotka, z marcem pa bo malenkost višji tudi dodatek za pomoč in postrežbo, je na decembrski seji potrdil svet Zpiza, ki je tokrat obravnaval še nekatere druge pomembne dokumente zavoda.
Uskladitev pokojnin je zelo pomembna za ohranjanje njihove realne vrednosti. Pokojninski zakon ZPIZ-2 določa, da se redna uskladitev pokojnin izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v državi. Pri tem je upoštevanih 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. V letu 2021 uskladitve ni mogoče izvesti po teh pravilih, kajti ukrepi, sprejeti zaradi omilitve posledic epidemije Covida-19, so v znatni meri...
