-
Z utrujenimi, oteklimi in bolečimi nogami se pogosto srečujejo zlasti starejši. Lahko so prvi resnejši znak venskega popuščanja, velikokrat pa so tudi posledica preveč sedenja in premalo gibanja. Težava je še izrazitejša, ko so dnevi toplejši.
Dobro je, če težave z venami pravočasno prepoznamo, saj lahko učinkovito ukrepamo in preprečimo, da bi postale kronične. Po daljšem stanju ali ob koncu dneva se v nogah ustvari tlak zaradi zastale krvi, ki se zaradi venskega popuščanja ne more učinkovito prečrpati navzgor proti srcu. Pomagamo si lahko tako, da noge sede ali leže dvignemo nad višino srca. Na ta način olajšamo pretok venozne krvi proti srcu, zaradi česar se zmanjšajo utrujenost, občutek teže in otekline nog. Venam prija tudi hladna voda, ker jih krči.
Ne spreglejmo pomanjkanja železa!
Železo je mineral, ki nam ga v telesu najpogosteje primanjkuje, a za naše zdravje je zelo pomembno. Pomanjkanje železa hitro spregledamo, ker simptomi niso tako očitni. Kateri so znaki, da je v naši krvi premalo železa?
Značilni simptomi so kronična telesna in duševna utrujenost, občutek šibkosti, zadihanost že po manjšem naporu, razdražljivost in slaba koncentracija, glavobol in omotičnost, pomanjkanje teka, pekoč jezik, razpoke v ustnih kotih, krhki lasje in nohti ter zmanjšana odpornost proti okužbam. Pomanjkanje železa povzroči slabokrvnost. Telo ne proizvede več dovolj hemoglobina, snovi, ki rdečim krvničkam omogoča, da vsem tkivom dovaja kisik iz pljuč. Takrat se pojavijo simptomi pomanjkanja železa. Ti so lahko sprva zelo blagi, če železa primanjkuje le občasno ali ga primanjkuje zelo malo, zato jih velikokrat pripišemo stresnemu in napornemu načinu življenja. Kadar je koncentracija rdečih krvničk v krvi znižana pod določeno mejo, pa govorimo o anemiji. Do takšnega stanja privedejo obsežnejše krvavitve, zmanjšano nastajanje ali povečana razgradnja rdečih krvničk ali pa kombinacija vseh omenjenih pojavov. Nezadostna raven železa v krvi povzroča sideropenično anemijo, ki je najpogostejša.
-
Omejena uporaba telefonov
V francoski vasici Seine-Port južno od Pariza so z referendumom omejili uporabo pametnih telefonov v javnosti. Omejitev velja za odrasle in otroke, brskanje po telefonu je nezaželeno med hojo po ulicah, med uživanjem obrokov ali kave v lokalih, v trgovinah, med čakanjem na otroke pred šolo, na klopcah v parkih … Namesto uporabe zemljevida na telefonu svetujejo, naj ljudje raje vprašajo za pot mimoidoče. Obenem so izdali priporočila, koliko in kdaj lahko otroci uporabljajo pametne telefone v prostem času.
-
Šepetalec kolesom
Začelo se je leta 2019, ko se je v Reykjaviku povečalo število ukradenih koles. Bjartmar Leósson, voznik avtobusa in zapriseženi kolesar, se ni hotel sprijazniti z dejstvom, da so ukradena kolesa pač izgubljena, ampak se jih je odločil izslediti in vrniti lastnikom. V dobrih štirih letih in po več kot 400 vrnjenih kolesih je »šepetalec kolesom«, kot so ga kmalu imenovali, pridobil sloves med oškodovanimi lastniki. Ker so tudi njemu že večkrat ukradli kolo, je dobro poznal te občutke.
-
Čeprav cinka ne potrebujemo veliko, je njegova vloga zelo pomembna, saj skoraj ni tkiva ali organa v telesu, ki bi lahko deloval brez njega.
Večjo količino cinka v telesu potrebujejo jetra in koža, veliko ga je tudi v trebušni slinavki, ledvicah, kosteh in mišicah. V koži omogoča tvorjenje kolagena, zato se že blago pomanjkanje lahko kaže kot hrapava in suha koža. Cink je ključni del več kot 300 različnih encimov, med njimi tudi tistih, ki nadzirajo hormone in živčne prenašalce ter imunske reakcije. Dolgotrajno in kronično pomanjkanje cinka je povezano z različnimi boleznimi, vendar do hujšega pomanjkanja redko pride, saj se v črevesju sprožijo mehanizmi, ki omogočajo boljše...
-
Toplejše podnebje, bolj začinjena hrana?
Jedi v krajih s toplejšim podnebjem so bolj začinjene kot v hladnejših krajih. So tudi izjeme, v veliki večini primerov pa to drži. A zakaj? Raziskovalci so na podlagi pregleda več kot 30.000 receptov, 70 nacionalnih in regionalnih kuhinj in jedi z več kot 90 različnimi začimbami nedvoumno ugotovili, da obstaja med povprečno temperaturo v okolju in začinjenostjo jedi močna povezava. Med razlogi navajajo predvsem dva: zaradi močnih pekočih začimb se hrana v vročini ne pokvari tako hitro, prebivalci pa so se navadili na ta okus, ker jim pomaga...
Naj iz viroze ne nastane pljučnica!
Na telesno odpornost ima starost precejšen vpliv. Z leti postane naš imunski sistem manj odziven na različne dražljaje, saj postanemo bolj dovzetni za nalezljive bolezni, po njih pa tudi dalj časa okrevamo.
Motnje v delovanju imunskega sistema se pogosteje pokažejo pri starejših od 65 let. Zmanjšano je nastajanje nekaterih imunskih celic, ki so ključne za premagovanje okužbe, pogosto so te celice tudi manj aktivne. S staranjem nastaja v telesu manj antioksidantov, ki zmanjšujejo učinke prostih radikalov, vse to pa prispeva k večji dovzetnosti za okužbe. Na imunski sistem ugodno vpliva zdrav življenjski slog z dovolj gibanja ter uživanjem zdrave in uravnotežene prehrane. A ob pešajoči naravni odpornosti to pogosto ni dovolj in pride do okužbe (koronavirusi, virusi gripe), ki se nato lahko razvije v resnejše bolezni. Iz navadnega prehlada lahko nastanejo pljučnica, bronhitis, vnetje sinusov … Pri nekaterih so pogostejše tudi okužbe sečil, ki se zaradi slabše odpornosti ponavljajo.
-
Kaj so jedli stari Grki?
Stari Grki še niso poznali nekaterih živil, ki so sestavni del tipične sodobne grške kuhinje. Paradižnik, paprika in krompir niso bili na jedilniku, saj so jih prinesli v Evropo šele po odkritju Amerike sredi 15. stoletja, tudi pomaranče, jajčevci in riž so prišli pozneje. Temelj prehrane so predstavljale zelenjavne jedi in stročnice ter sadje, tudi žito, zlasti pšenica in ječmen, ki so ga največ uporabljali za peko kruha. Iz zelenjave, predvsem repe, korenja in redkve, so kuhali juhe, ki so jih začinili z oljčnim oljem, kisom, soljo in poprom...
Učinkovito uživanje vitamina C
Vitamin C (askorbinska kislina) je antioksidant, ki krepi imunski sistem in zmanjšuje ter upočasnjuje škodo, ki jo telesu povzročajo prosti radikali. V liposomski obliki ne draži sluznice in se hitreje absorbira.
Znano je, da povečuje absorpcijo železa, kar je pomembno za zdravje, vitalnost in vzdržljivost. Vitamin je vključen v vse vitalne funkcije žlez in organov ter je potreben za vzdrževanje kosti in pravilno delovanje nadledvičnih žlez ter ščitnice. Pospešuje celjenje in ščiti pred vsemi oblikami stresa (fizičnega in psihičnega), krepi imunski sistem, ščiti pred boleznimi srca in ožilja ter zmanjšuje tveganje za možgansko kap. Predstavlja zaščito pred škodljivimi učinki strupenih kemikalij v okolju, hrani in vodi ter zmanjšuje toksične učinke zdravil. Upočasnjuje prezgodnje staranje kože, zagotavlja čisto in zdravo kožo, svežo polt ter zdrave dlesni in zobe.
-
Spoznajte jih
Že več kot desetletje Binca Lomšek ustvarja in podarja svoje unikatne punčke in fantke, ročno izdelane iz recikliranega blaga. Idej pri dobrodelnem delu ji ne zmanjka in številni njeni »otroci« razveseljujejo zlasti otroke iz socialno ogroženih družin, ki jih v času obdarovanja dobri možje včasih pozabijo obiskati.
»Ko sem se upokojila, sem se pridružila Društvu Lipa – univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale in se med drugim vključila v krožek za izdelovanje punčk iz blaga za Unicef. Po petih, šestih letih sem se odločila, da bom punčke raje izdelovala doma za slovenske otroke. Leta 2011 sem obiskala Pediatrično kliniko in jim podarila 18 punčk, nato sem jih v naslednjih letih podarila še za poplave v Bosni, na božični prireditvi za otroke iz socialno ogroženih družin, vrtcu Andersen, Porodnišnici Ljubljana, Karitas Mengeš, Športno-humanitarnemu...