Reportaža

Z ladjico se lahko zapeljemo pod starimi mestnimi mostovi, veslamo pod Julijskimi Alpami, opazujemo sončni zahod na umetnem jezeru in se podamo na panoramsko vožnjo po smaragdnem fjordu. Voda ni zgolj kulisa, pogosto je osrednji del doživetja. Najlepša obvodna območja povezujejo rekreacijo, naravo, kulinariko in lokalne zgodbe.

Urbano vodno doživetje. Reka Ljubljanica že stoletja oblikuje podobo Ljubljane in ponuja eno najbolj sproščenih obvodnih mestnih izkušenj. Še zlasti priljubljene so panoramske vožnje z ladjicami, ki peljejo mimo Tromostovja, Zmajskega mostu, Plečnikovih ureditev v Trnovem in zelenih predelov ob Špici. Najbolj čarobno je tik pred sončnim zahodom, ko se staro mestno jedro obarva v zlato barvo, posebno vzdušje pa nastane v večernih urah, ko se luči zrcalijo na vodi. Najlepše je po reki zapluti z leseno barko Ljubljanica, ki je bila ročno izdelana v Slovenji in je prva v celoti na električni pogon, kar omogoča tiho plovbo, zato se med vožnjo dobro sliši tudi razlaga o zgodovini mesta. Marsikdo ne ve, da je mogoče Ljubljano raziskovati tudi s kanujem, kajakom ali supom. Posebno zanimivo je zgodaj zjutraj, ko se mesto šele prebuja in je na vodi malo prometa.

Zdravje

Za boljše zdravje niso vedno potrebni dragi pripomočki ali zahtevni športni programi. Dovolj je že pol ure gibanja na dan, nekaj svežega zraka in dobra družba. To dokazuje Društvo Šola zdravja, ki vse našteto spodbuja že od leta 2009, poleg tega pa povezuje na tisoče ljudi po vsej Sloveniji. Njihov zaščitni znak so oranžne majice in jutranja telovadba, ki je postala nepogrešljiv del vsakdana mnogih starejših.

Temeljno vodilo Šole zdravja je preprosto: nikoli ni prepozno, da naredimo nekaj dobrega zase, pravi predsednica društva Zdenka Kavčič. Najprej je razložila, kako pravzaprav poteka običajna jutranja vadba 1000 gibov, ki temelji na metodi ruskega zdravnika Nikolaja Grišina. »Skupine se zberejo vsak delovni dan na prostem, običajno se vadba začne ob 7.30 in traja približno pol ure. Vključuje 51 preprostih vaj, s katerimi razgibamo celotno telo. Začnemo z dvominutnim tekom na mestu, nato naredimo krog, se primemo za roke, si pogledamo v oči in...

Kulinarični turizem na severu Evrope

Švedska se v zadnjih letih uveljavlja kot ena najbolj zanimivih evropskih destinacij za kulinarični turizem. Potovanja niso več usmerjena zgolj v ogled znamenitosti, temveč vse bolj tudi v doživetja okusov, lokalnih sestavin in avtentičnih gastronomskih zgodb. Dobra hrana postaja pomemben del turistične identitete države. V času, ko številni popotniki iščejo izvirnost, kulinarika ni več le spremljava potovanja, ampak postaja njegovo glavno doživetje.

Povzeto po: www.nordicmarketing.de

København postavlja standarde trajnostnega turizma

Danska prestolnica je predstavila nov model nagrajevanja turistov, imenovan CopenPay. Gre za preprost, a učinkovit koncept: obiskovalci so nagrajeni za dejanja, ki pozitivno prispevajo k mestu in skupnosti. Kako to deluje v praksi? V Københavnu lahko turisti »plačajo« z dejavnostmi, kot so pobiranje odpadkov ob kanalih ali prihod do kulturnih znamenitosti s kolesom ali javnim prevozom. V zameno prejmejo ugodnosti, od brezplačnih vstopov v muzeje in galerije do drugih doživetij v mestu.

Razbolele mišice niso značilne le za športnike, temveč so pogosta težava tudi starejših. Dovolj je že daljši sprehod, delo na vrtu ali nenaden večji napor, da se pojavijo bolečine, togost in občutek utrujenosti v mišicah.

Pojav, ki mu po domače pravimo muskelfiber, je posledica drobnih poškodb mišičnih vlaken in naravnega vnetnega odziva telesa. Pri starejših je regeneracija počasnejša, mišice pa so občutljivejše, zato je pravilna nega še zlasti pomembna. Z ustreznim pristopom lahko bolečine omilimo, izboljšamo gibljivost in ohranimo kakovost življenja.

Reševanje hrane, ki bi končala v smeteh 

Vsako leto po svetu zavržemo približno 40 odstotkov pridelane hrane. To ni le izguba denarja, ampak tudi veliko breme za okolje, saj gredo v nič voda, energija in delo, hrana pa prispeva tudi k desetim odstotkom svetovnih emisij toplogrednih plinov. Medtem milijoni še vedno nimajo dostopa do dovolj kakovostne hrane. Too Good To Go je inovativna aplikacija, ki so jo leta 2015 zasnovali mladi podjetniki v Københavnu in povezuje trgovine, restavracije ter pekarne s potrošniki, ki si želijo rešiti hrano, preden bi jo zavrgli, obenem pa nekaj...

Stopala nas nosijo skozi vse življenje, a pri starejših pogosto ostanejo spregledana. S staranjem se koža tanjša, prekrvitev se lahko poslabša, nohti se odebelijo, večja pa je tudi dovzetnost za okužbe in poškodbe. Redna in pravilna nega stopal zato ni le estetska, temveč predvsem zdravstvena potreba.

Osnova nege stopal je dosledna higiena. Stopala je priporočljivo vsak dan umiti v topli vodi z blagim milom. Posebno pozornost namenimo predelu med prsti, kjer se vlaga najdlje zadržuje. Po umivanju stopala temeljito osušimo, saj vlaga ustvarja idealno okolje za razvoj glivic. Pri starejših, ki imajo težave z gibljivostjo, je pomembno, da jim po potrebi pomaga druga oseba. Stopala je treba redno pregledovati, zlasti pozorni bodimo na razpoke, rdečino, otiščance ali spremembe na nohtih. Zgodnje odkrivanje težav lahko prepreči resnejše zaplete.