Se vam v zadnjem času zdi, da vam spomin občasno ponagaja, da se težje zberete ali pa vas skozi dan spremlja nenehna, nepojasnjena utrujenost? Morda vam primanjkuje vitamina B₁₂.

Ta vitamin ima nepogrešljivo vlogo pri normalnem delovanju živčnega sistema in ohranjanju zdravih psiholoških funkcij, kar neposredno vpliva na mentalno vitalnost v zrelih letih. Z uravnoteženo prehrano praviloma res zaužijete večino potrebnih hranil, vendar se pri vitaminu B₁₂ z leti pojavi posebna telesna ovira. Tudi če ga s hrano zaužijete dovolj, lahko pride do hudega pomanjkanja. S starostjo se namreč naravno zmanjša izločanje želodčne kisline in posebne beljakovine v želodcu, ki je nujno potrebna, da telo ta vitamin sploh lahko vsrka iz prebavil. Ker se zaloge v telesu praznijo zelo počasi, se tudi simptomi, kot so pozabljivost, težave s koncentracijo in splošno pomanjkanje energije, razvijajo neopazno. Zato jih prepogosto zmotno zamenjamo za običajne znake staranja, čeprav gre v resnici za prikriti klic telesa na pomoč.

Prostata je majhna žleza, ki lahko moškemu z leti povzroča kar nekaj preglavic.

Leži pod sečnim mehurjem in obdaja začetni del sečnice, po kateri se urin izloča iz telesa. V mladosti praviloma ne opozarja nase, po 50. letu pa se pri številnih moških začne povečevati. Posledice so lahko pogostejše odhajanje na stranišče, oslabljen curek urina in nemirne noči.

Najpogostejši vzrok težav je benigna hiperplazija prostate oziroma nenevarno povečanje prostate, ki lahko pritiska na sečnico in ovira normalen pretok urina. Spremembe se običajno razvijajo postopoma, zato jih moški sprva pogosto ne opazijo ali pa se nanje počasi navadijo. Med prvimi znaki je pogosta potreba po uriniranju, zlasti ponoči. Moški, ki je prej prespal vso noč, se lahko začne zbujati enkrat, dvakrat ali večkrat, da bi izpraznil mehur. Čez dan se lahko pojavi nenadna, težko odložljiva potreba po uriniranju, včasih tudi občutek, da je treba na stranišče znova kmalu po prejšnjem obisku.

Jeseni in pozimi smo zaradi kombinacije različnih okoliščin bolj podvrženi okužbam. Več časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer se respiratorni virusi lažje širijo, suh zrak pa izsušuje sluznico nosu in dihal, ki je naša prva obramba pred mikroorganizmi.

Zaradi krajših dni smo manj na prostem, kar vpliva na delovanje imunskega sistema, hkrati pa smo manj izpostavljeni sončni svetlobi, ki je pomembna za nastajanje vitamina D.

Čas je torej za krepitev imunske odpornosti. Poleg zdravega življenjskega sloga, ki vključuje zadosten spanec, gibanje, dovolj tekočine in pestro prehrano, si lahko pri ohranjanju odpornosti pomagamo tudi z zdravili iz naravnih sestavin. Med njimi je po učinkovitosti na prvem mestu škrlatni ameriški slamnik (Echinacea purpurea), ki je prvotno rasel na prostranih prerijah in sončnih robovih gozdov v osrednjem in vzhodnem delu ZDA. Ime je dobil po grški besedi echinos, ki pomeni ′jež′, saj je osrednji del cveta z drobnimi bodičastimi izrastki podoben ježku. Zaradi škrlatne barve cvetov je zelo priljubljen kot okrasna rastlina, pri zdravilni uporabi pa se najpogosteje uporabljajo korenine.

Nam ljubi ljudje, ki smo jih izgubili, so še vedno z nami – v mislih, spominih na skupna doživetja in ob obiskih grobov. Čeprav se na grobovih pojavlja vse več poslikanih kamenčkov, lesenih in kovinskih svečk ter zastavic sočutja, ostaja droben plamenček sveče, ki razsvetli temo in nas ogreje, nekaj pristnega in posebnega.

Plamen, pa čeprav droben, je simbol življenja, pa tudi upanja in poti naprej kljub težkim trenutkom. Skupno prižiganje sveče na grobu, skupno spominjanje dragih ljudi je v sodobnem, hitrem, digitalnem času še posebej pomembno. Otrokom in vnukom pomaga občutiti družinsko povezanost, ugledati svoje mesto v družini ter ob pogovoru o nekdanjih časih in dragih ljudeh spoznavati zgodovino lastne družine.

Spanje je eden od stebrov zdravja. Medtem se telo obnavlja, možgani urejajo informacije, utrjujejo spomine in uravnavajo številne pomembne telesne procese.

Motnje spanja so pogoste in se lahko kažejo kot težave z uspavanjem, pogosto prebujanje, prezgodnje jutranje prebujanje ali občutek, da spanec ni dovolj kakovosten.

Pomembno vlogo pri spanju ima hormon melatonin, ki ga tvorijo možgani. Njegova naloga ni, da nas preprosto uspava, temveč da telesu sporoča, kdaj je noč in čas za počitek, ter tako sodeluje pri uravnavanju cirkadianega ritma oziroma 24-urnega ritma budnosti in spanja. Njegovo izločanje se začne povečevati v večernih urah, ko se stemni, s tem pa pomaga uskladiti notranjo biološko uro s ciklom dneva in noči. Svetloba, ki jo zaznavajo oči, vpliva na biološko uro v možganih in zavira izločanje melatonina. Ko se zvečeri in se svetloba zmanjša, se njegovo izločanje poveča. Zato lahko močna svetloba zvečer, dolgotrajna uporaba zaslonov ali nepravilen ritem spanja otežijo naravni prehod v nočni počitek. Nasprotno pa je zadostna dnevna svetloba pomemben signal za pravilno nastavitev notranje biološke ure.