-
Jesenski meseci prinašajo s seboj ohladitev in obdobje, ko se poveča pogostnost prehladov in drugih dihalnih obolenj. Prehlada sicer ne dobimo zaradi mraza, ampak zaradi virusov, ki se jim oslabljen imunski sistem teže upira.
Prehlad je nadloga, pri kateri se že v 12 urah po okužbi pokažejo simptomi, kot so zamašen nos, izcedek iz nosu in boleče grlo, kasneje se jim lahko pridružijo tudi glavobol, suh kašelj, vnetje sinusov in ušes. Ne moremo ga zdraviti, lahko le lajšamo njegove simptome. Pri tem si pomagamo z naravnimi pripomočki, ki so v ljudski medicini že dolgo znani. Pitje veliko tekočine ter uživanje hrane, bogate z vitaminom C, zeliščni čaji ter čebelji med in propolis pripomorejo k izboljšanju imunskega sistema ter lajšajo težave z vnetim grlom in dihali. Pri prehladnih težavah nam na zelo učinkovit in naraven način pomagajo tudi eterična olja, saj uničujejo toksine, viruse in bakterije, lajšajo kašelj in sproščajo mišice v dihalih. Najbolj učinkovite so kombinacije eteričnih olj, uporabljamo pa jih lahko kot inhalacije, masažno olje ali mazilo.
-
Kako proti osamljenosti?
Veliko starejših, zlasti starejših od 75 let, živi samih. Osamljenost je ena večjih težav, zato je zanje zelo pomemben občutek povezanosti. Stewart Mcginn, direktor angleške verige domov za starejše Baycroft Care Homes, je zbral nekaj nasvetov, kako naj sorodniki ravnajo, da bodo starejši laže premagovali osamljenost in se počutili bolj vključene v skupnost.
Ni boljšega načina, kot je preživljanje kakovostnega časa z njimi. Vsak dan eno uro obiska in pogovora ali nekaj ur skupnega izleta ob koncu tedna veliko pomeni, sploh če osamljeni nima veliko drugih obiskovalcev in je morda to zanj celo edina bolj poglobljena komunikacija v celotnem tednu. V časih, ko so mnogi prezaposleni, je pogosto zadovoljiva možnost že telefonski klic. Izmenjava vtisov in pogovor o dnevnih dogodkih, včasih že samo pozorno poslušanje so dovolj za to, da se osamljeni počuti bolj povezanega. Telefonski klic ima to prednost, da ga lahko opravimo od koder koli in smo bolj prilagodljivi glede časa, vseeno pa ne more povsem nadomestiti osebnega stika.
-
Z leti začne naša koža kazati bolj ali manj izrazite znake staranja. Postane tanjša, bolj suha in razpokana, ohlapnejša, manj prožna in napeta. Lahko je srbeča in se lušči, pojavijo se gube, pogostejše so pigmentne lise.
Vse to so posledice fizioloških sprememb, ki spremljajo naravni proces staranja kože. Zrela koža vsebuje manj maščob in vode, slabše je prekrvavljena in zato slabše oskrbovana s kisikom ter hranilnimi snovmi. Počasneje se obnavlja, kakovost vezivnega tkiva je manjša. Oslabljena je zaščitna bariera, ki varuje kožo pred prekomerno izgubo vode, vdorom škodljivih mikroorganizmov, alergenov in dražečih snovi. Zrela koža je zato pogosto suha in občutljiva. Naravni procesi staranja so neizbežni in jih težko upočasnimo. V veliki meri pa se lahko z zdravim načinom življenja in skrbno vsakodnevno nego izognemo prezgodnjemu staranju kože.
-
Glasba je možganska telovadba
Če hočete razgibati telo, pojdite v telovadnico. Če pa hočete razgibati možgane, poslušajte glasbo, pravijo strokovnjaki. Le malo stvari tako spodbuja možgane kot glasba. Če hočemo ohraniti možgane v procesu staranja čim dejavnejše, je poslušanje glasbe ali igranje na glasbilo, če seveda znamo, eno najboljših orodij za možgansko telovadbo.
Raziskave kažejo, da ima poslušanje glasbe številne pozitivne učinke na zdravje. Med drugim zmanjšuje občutek tesnobe, znižuje krvi tlak in celo omili bolečino, izboljšuje spanec, dviga raven splošnega počutja, spodbuja duševno odzivnost ter izboljšuje spomin. Raziskovalci so skušali ugotoviti, kako naši možgani slišijo glasbo. Zvočniki ustvarjajo valovanje zraka, ki vstopi v ušesni kanal, kjer ga prestreže ušesni bobnič. Ta valovanje spremeni v električni signal, ki po živčnem sistemu potuje do možganskega debla, kjer se ponovno sestavi v tisto, kar dojemamo kot glasbo. Glasba ima svojo matematično strukturo, ki temelji na povezavah med posameznimi toni, njihovo višino, jakostjo in trajanjem. Ne da bi se tega zavedali, morajo naši možgani opraviti kar precej preračunavanja, da iz velike količine tonov dobijo neko smiselno celoto.
-
Otekanje nog in občutek težkih nog je neprijetna težava, ki se lahko stopnjuje od nelagodja do bolečine. Še posebej izrazite so težave z oteklimi nogami v poletnih mesecih, ko so temperature najvišje.
Vzrok za otekanje nog, gležnjev in stopal je najpogosteje zastajanje tekočine v spodnjem delu nog. Do njega pride lahko že zaradi predolgega sedenja v istem položaju in premalo gibanja, še posebej v povezavi s slabim krvnim obtokom. Črpanje krvi, limfnih in drugih tekočin iz nog je oteženo, saj morajo žile kri črpati navzgor proti srcu. Kadar mišice v nogah ter zaklopke v venah niso dovolj učinkovite, ne morejo preprečiti zastajanja krvi v nogah, kar povzroči zatekanje in občutek težkih nog. To so običajno prvi znaki venskega popuščanja, zlasti kadar obe nogi enakomerno otekata. Če bi ena noga otekala izrazito bolj, je to lahko znak globoke venske tromboze in v takšnem primeru je treba poiskati zdravniško pomoč.
-
Zdravilna moč poezije
Poezija nas povezuje z lepoto sveta in vsem dobrim, a tudi spominja na vse težave, s katerimi se morda spopadamo. Ne izogiba se težkim temam, nasprotno, pogosto jih celo izpostavlja, s tem pa nam sporoča, da so tudi drugi izgubili ljubljene, doživeli razočaranja, se soočali z žalostjo ali trpeli tako, kot trpimo sami. Pomaga nam, da sprejmemo lastne strahove in občutke odmaknjenosti, ter nam daje občutek povezanosti v širši skupnosti.
Znanstvene študije na Univerzi Johns Hopkins pritrjujejo tezi, da je poezija koristna za zdravje. Raziskava iz leta 2021 je pokazala, da sta branje in pisanje pesmi pri posameznikih opazno znižala raven negativnih čustev, kot so strah, žalost, jeza, zaskrbljenost in utrujenost. Kot eno od pesmi, s katero se lahko poistovetimo, navajajo pesem Hiša za goste Jalal al-Din Rumija, sufijskega mistika iz 13. stoletja in še danes enega najbolj cenjenih pesnikov, ki pravi, naj na vse življenjske izkušnje in občutke, tako negativne kot pozitivne, gledamo kot na začasne obiskovalce v naši hiši za goste – v nas samih. Pesem potrpežljivo in sočutno svetuje, naj tudi negativna čustva prepoznamo kot učitelje, ki so potrebni za našo osebno rast.
Številne koristi omega-3 za zdravje
Znano je, da so omega-3-maščobne kisline povezane s številnimi koristmi za zdravje. Zlasti pomagajo pri krepitvi zdravja možganov in srca, zmanjšajo vnetje in ščitijo pred več kroničnimi boleznimi, koristijo pa tudi očem in koži.
Srčni infarkt in možganska kap sta vodilna vzroka smrti na svetu, omega-3 pa veliko prispevajo k zdravju srca. Lahko znatno znižajo raven trigliceridov, nekatere študije kažejo, da zvišajo raven koristnega HDL-holesterola. Pomagajo preprečevati nastajanje škodljivih krvnih strdkov. Koristijo pri vnetju, ker zmanjšajo proizvodnjo nekaterih snovi, ki se sproščajo med vnetnim odzivom telesa. Veliko ljudi doživi poslabšanje delovanja možganov, ko se starajo. Več študij povezuje višji vnos omega-3 z zmanjšanim upadom kognitivnih sposobnosti in manjšim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. Povečan vnos je koristen tudi ob nastopu bolezni, ko so simptomi še zelo blagi. Pri ljudeh, ki redno uživajo omega-3, je tudi manjša verjetnost za depresijo in anksioznost.
-
Težave pri uporabi digitalnih storitev
V zadnjem času se v razpravah o aktivnem staranju pojavljajo resna opozorila, da ima veliko starejših ljudi težave pri uporabi storitev, ki postajajo vse bolj samo digitalne. Bančne institucije na Norveškem so se dogovorile, da morajo banke svojim strankam zagotavljati tudi nedigitalne oziroma analogne storitve. V lanskem letu so zato sprejele kodeks ravnanja o finančni vključenosti, ki natančno opredeljuje, kako bodo banke pristopile k tistim strankam, ki imajo težave z digitalnim poslovanjem.
Zvišana raven holesterola povečuje tveganje
Holesterol je voskasta snov, podobna maščobi. Je v vsaki telesni celici, saj je sestavni del vseh celičnih membran. V človeškem telesu je nepogrešljiv, težave pa nastanejo, kadar ga je preveč.
Zvišana raven holesterola v krvi je nevarna, ker je pomemben vzrok srčno-žilnih bolezni. V razvitem svetu in tudi pri nas je daleč najpogostejši vzrok zanje ateroskleroza (kopičenje holesterola v žilni steni). Maščobe v krvi so holesterol in trigliceridi. Kadar je koncentracija krvnih maščob povečana, govorimo o hiperlipidemiji. Raven holesterola v krvi odražata predvsem dve vrsti lipoproteinov: LDL – lipoproteini majhne gostote in HDL – lipoproteini velike gostote.
Kako si pomagamo pri otekanju nog?
Otekanje nog je pogosta težava pri starejših, zlasti pa se z njo srečujemo v poletni vročini. Vzroki so lahko različni – lahko so prvi resnejši znak venskega popuščanja, velikokrat pa so tudi posledica preveč sedenja in premalo gibanja.
Težave z venami je treba pravočasno prepoznati, da preprečimo nastanek kroničnih težav. Zlasti ob koncu dneva se v nogah ustvari tlak zaradi zastale krvi, ki se zaradi venskega popuščanja ne more optimalno prečrpati navzgor proti srcu. Kako si lahko pomagamo? Eden od prvih, a učinkovitih ukrepov je dvigovanje nog. Če zatekajo stopala in gležnji, dvignjene noge (čim višje, vsekakor pa višje od srca) hitro prinesejo olajšanje. Najbolje je, če je to mogoče storiti trikrat ali štirikrat na dan, vsakič za približno pol ure.