V času, ko so pogostejša respiratorna obolenja (prehladi, gripa, bronhitisi), je skrb za dobro počutje in odpornost telesa še posebej pomembna. Kako poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje v tem obdobju?

Najboljša preventiva je krepitev imunskega sistema. Zelo pomembna je zdrava prehrana z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje vitamine (A, C, D, E) in minerale (cink, selen). Probiotiki v fermentiranih izdelkih (jogurt, kefir, kislo zelje) pomagajo ohranjati zdravo črevesno floro, ki je tesno povezana z imunostjo. Redno je treba piti dovolj tekočine (voda, čaji), saj to pomaga pri vlaženju sluznice in boljšem odzivu imunskega sistema. Pomanjkanje spanja oslabi odpornost, zato naj bo cilj sedem do devet ur kakovostnega spanca na noč, kar dosežemo z ustrezno rutino pred spanjem ter z mirnim in temnim spalnim okoljem. Redna telesna dejavnost izboljša cirkulacijo in odpornost. Dovolj je že vsakodnevna zmerna vadba (30 minut hoje, joge, raztezanja). Izogibajmo se pretirani vadbi, če smo že zboleli – takrat telo potrebuje počitek.

Ovire za pametno tehnologijo pri oskrbi starejših

Kljub vse večji ponudbi pametnih tehnologij – to so računalniško vodene naprave, ki delujejo inteligentno in lahko spremljajo, analizirajo ali poročajo – obstaja velik razkorak med razvojem teh inovacij in njihovo dejansko uporabo v vsakdanji oskrbi starejših. V študiji, ki so jo opravili na Češkem, so raziskovali ovire in pomisleke, povezane s sprejemanjem pametnih tehnologij, pri starejših uporabnikih, oskrbovalcih in strokovnjakih za staranje.

Bolečine v križu, sklepih in mišicah so med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami sodobnega človeka. Po ocenah strokovnjakov se z njimi vsaj enkrat v življenju sreča skoraj vsakdo, številni pa se z njimi borijo redno ali celo kronično.

Vzroki za nastanek so različni: sedeč način življenja, nepravilna telesna drža, pomanjkanje gibanja, telesna preobremenitev, poškodbe, staranje, degenerativne spremembe sklepov ter različna vnetna ali avtoimunska stanja. Križ (ledveni del hrbtenice) je ena izmed najbolj obremenjenih točk telesa. Dolgotrajno sedenje, nepravilno dvigovanje bremen in pomanjkanje gibanja pogosto vodijo do preobremenitve mišic in vezi, kar se kaže kot zategnjenost in bolečina.

Sveče imajo kot razsvetljava in kot del verskih običajev dolgo zgodovino. Poznamo jih veliko vrst, za različne namene, od aromaterapije do romantične razsvetljave, največ pa jih prižgemo na grobovih, še posebej ob 1. novembru.

Poznali so jih že v starem Egiptu, o čemer pričajo najdbe predmetov, podobnih svečnikom, in nekatere upodobitve na grobovih, narejene pa so bile najverjetneje iz vlaknastih rastlin, prepojenih z živalsko maščobo. Iz živalskega (najpogosteje ovčjega) loja so bile tudi sveče v stari Grčiji, kasneje tudi iz čebeljega voska, prav tako so sveče iz voska poznali v starem Rimu, kjer so jih poleg sicer bolj razširjenih oljenk uporabljali kot vir svetlobe. Na Kitajskem so jih v času dinastije Han, približno 200 let pr. n. št., izdelovali iz čebeljega voska, cimetovega olja in voskov, pridobljenih iz žuželk, na Japonskem pa iz rastlinskih olj, uporabljali pa so jih pri verskih obredih in kot vir svetlobe.

Zdravilni učinki glasbe in narave

Glasba ima – bodisi s poslušanjem ali aktivnim muziciranjem – globok vpliv na dojemanje kakovosti življenja pri starejših. Njena edinstvena moč je, da prebuja možgane, pomaga aktivirati speče  ali poškodovane nevronske povezave, spodbuja gibanje in vzbuja pozitivna čustva. Znane so koristi bivanja v naravi na svežem zraku in naravni svetlobi za splošno dobro počutje. Narava in glasba imata torej prirojeno povezavo – ko ju združimo, zdravilni učinki bivanja na prostem in spodbudna energija glasbe poživijo čute ter predstavljajo osvežujoč odmik...

Drevesa hladijo vročino v mestih

Drevesa lahko močno vplivajo na zniževanje poletne vročine v mestih. Vse višje temperature v mestnih središčih povzročajo številne težave – od zdravstvenih, ki najbolj ogrožajo starejše in bolnike, do energetskih zaradi vse večje potrebe po hlajenju prostorov. Mestne uprave zato marsikje razvijajo strategije, kako znižati temperaturo v ulicah. In ravno sajenje novih dreves ter ohranjanje starih imata tu zelo pomembno vlogo. Raziskava, ki je zajela 110 mest v 17 različnih podnebjih, je pokazala, da drevesa v najbolj vročih in vlažnih podnebjih...

Nemogoče potovanje

Potovanje, na katero se je odpravil oktobra 2013, ni bilo podobno nobenemu drugemu. Tega se je Thor Pedersen dobro zavedal, kljub temu pa so bili izzivi, s katerimi se je spopadal na poti, precej večji od pričakovanj. Prepotoval je vse države sveta, ne da bi enkrat samkrat letel z letalom. »Hotel sem narediti nekaj, kar ni uspelo še nikomur,« pravi Pedersen. »Računal sem, da bom za eno državo potreboval povprečno en teden, tako da bi za celotno pot zadostovalo štiri leta, morda celo kakšen mesec manj.

V poletni vročini se radi ohladimo v morju, jezerih ali bazenih. Ohladitev je prijetna, žal pa kopanje lahko povzroči tudi nekatere zdravstvene težave. Med pogostejšimi, a neprijetnimi in pogosto bolečimi so težave z ušesi.

Tanka zaščitna plast ušesnega masla, ki pokriva kožo zunanjega sluhovoda, varuje sluhovod pred škodljivimi mikroorganizmi, nečistočami in izsušitvijo. Izločki lojnic, ki so v zunanji tretjini sluhovoda in so glavna sestavina ušesnega masla, kožo mastijo in tako ovirajo njen neposredni stik z vlago. Ušesnega masla zato ne smemo pretirano odstranjevati, čistiti ali mehčati, saj lahko v tem primeru pride do vnetja sluhovoda. Z odstranjevanjem maščob se spremeni tudi pH kože, ki ji ušesno maslo zagotavlja naravno kislost in zaščito. Ušesne paličice tu lahko naredijo več škode kot koristi, prav tako je nepotrebno izdatno umivanje ušes. Izgubo zaščitnega sloja ušesnega masla lahko povzroči tudi kopanje, potapljanje ali plavanje v morski ali sladki vodi, še več težav pa lahko zunanjemu sluhovodu povzroča voda v kloriranih bazenih, ki dodatno izsušuje in draži kožo.

POLETNA PRILOGA

Kočevsko jezero je v zadnjih letih postalo priljubljena točka ne samo lokalnih in okoliških prebivalcev, ampak tudi številnih obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine.

Umetno jezero je nastajalo med leti 1973 in 1978, ko se je kotanja dnevnega kopa rjavega premoga začela polniti z vodo, ki je prihajala iz Rudniškega potoka. Od tod njegovo drugo ime – Rudniško jezero, na rudarsko zgodovino pa spominjajo še krajevna imena okrog jezera, kot sta Festunga in Kipa, ter nekateri opuščeni objekti. Danes se jezero polni s podtalnico, nekaj vode priteka iz okoliških studencev, višek vode pa odteka v reko Rinžo.

Navadni gabez je v tradicionalnem zdravilstvu že stoletja znan kot zdravilna rastlina, ki pomaga pri zdravljenju modric, udarnin, opeklin, natrganih mišic, zvinov, izpahov in zlomov. Med številnimi ljudskimi imeni zanj sta tudi kostni celivec in črni koren.

Gabez (Symphytum officinale) je trajnica, ki jo poznamo tudi z naših vrtov, njiv in travnikov, najdemo jo na vlažnih robovih poti in ob robu gozdov. Poleg že omenjenih ga pri nas poznamo tudi pod imeni gabež, gavez, izvinek, opašica, skornik, svaljnik, svenik … Rastlina iz družine srhkolistnic zraste od 80 do 120 centimetrov visoko, pokončno steblo in veliki suličasti listi so precej dlakasti, cvetovi pa so zvonaste oblike in vijoličaste barve. Cveti od aprila do septembra. Nekateri ga sadijo na vrtovih, kmetje pa ga ne marajo preveč, saj ga imajo za trdoživ plevel, ki se ga je težko znebiti. Ker ima zelo razvit koreninski sistem, iz okoliške prsti močno črpa vodo in s tem suši in izrablja prst, zato druge rastline ob njem slabše uspevajo.