V poletni vročini se radi ohladimo v morju, jezerih ali bazenih. Ohladitev je prijetna, žal pa kopanje lahko povzroči tudi nekatere zdravstvene težave. Med pogostejšimi, a neprijetnimi in pogosto bolečimi so težave z ušesi.

Tanka zaščitna plast ušesnega masla, ki pokriva kožo zunanjega sluhovoda, varuje sluhovod pred škodljivimi mikroorganizmi, nečistočami in izsušitvijo. Izločki lojnic, ki so v zunanji tretjini sluhovoda in so glavna sestavina ušesnega masla, kožo mastijo in tako ovirajo njen neposredni stik z vlago. Ušesnega masla zato ne smemo pretirano odstranjevati, čistiti ali mehčati, saj lahko v tem primeru pride do vnetja sluhovoda. Z odstranjevanjem maščob se spremeni tudi pH kože, ki ji ušesno maslo zagotavlja naravno kislost in zaščito. Ušesne paličice tu lahko naredijo več škode kot koristi, prav tako je nepotrebno izdatno umivanje ušes. Izgubo zaščitnega sloja ušesnega masla lahko povzroči tudi kopanje, potapljanje ali plavanje v morski ali sladki vodi, še več težav pa lahko zunanjemu sluhovodu povzroča voda v kloriranih bazenih, ki dodatno izsušuje in draži kožo.

POLETNA PRILOGA

Kočevsko jezero je v zadnjih letih postalo priljubljena točka ne samo lokalnih in okoliških prebivalcev, ampak tudi številnih obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine.

Umetno jezero je nastajalo med leti 1973 in 1978, ko se je kotanja dnevnega kopa rjavega premoga začela polniti z vodo, ki je prihajala iz Rudniškega potoka. Od tod njegovo drugo ime – Rudniško jezero, na rudarsko zgodovino pa spominjajo še krajevna imena okrog jezera, kot sta Festunga in Kipa, ter nekateri opuščeni objekti. Danes se jezero polni s podtalnico, nekaj vode priteka iz okoliških studencev, višek vode pa odteka v reko Rinžo.

Navadni gabez je v tradicionalnem zdravilstvu že stoletja znan kot zdravilna rastlina, ki pomaga pri zdravljenju modric, udarnin, opeklin, natrganih mišic, zvinov, izpahov in zlomov. Med številnimi ljudskimi imeni zanj sta tudi kostni celivec in črni koren.

Gabez (Symphytum officinale) je trajnica, ki jo poznamo tudi z naših vrtov, njiv in travnikov, najdemo jo na vlažnih robovih poti in ob robu gozdov. Poleg že omenjenih ga pri nas poznamo tudi pod imeni gabež, gavez, izvinek, opašica, skornik, svaljnik, svenik … Rastlina iz družine srhkolistnic zraste od 80 do 120 centimetrov visoko, pokončno steblo in veliki suličasti listi so precej dlakasti, cvetovi pa so zvonaste oblike in vijoličaste barve. Cveti od aprila do septembra. Nekateri ga sadijo na vrtovih, kmetje pa ga ne marajo preveč, saj ga imajo za trdoživ plevel, ki se ga je težko znebiti. Ker ima zelo razvit koreninski sistem, iz okoliške prsti močno črpa vodo in s tem suši in izrablja prst, zato druge rastline ob njem slabše uspevajo.

Težke in utrujene noge so pogosta težava, s katero se srečujemo ne glede na spol in starost. Občutek teže, bolečine, utrujenosti in nelagodja v nogah je pogosto povezan z dolgotrajnim sedenjem ali stanjem ter telesno (ne)dejavnostjo, lahko pa je tudi simptom venskega popuščanja.

Noge imajo pomembno vlogo pri vračanju krvi proti srcu. Ker mora venska kri pri tem premagati gravitacijo, potuje skozi mrežo globokih in površinskih ven, ki jim zaklopke pomagajo preprečevati povratni tok krvi. Ključnega pomena za potiskanje krvi navzgor je mišična črpalka, ki deluje predvsem v mečih. Kadar se mišice nog skrčijo, kar se zgodi med hojo, stisnejo vene, to pa pomaga pri premikanju krvi proti srcu. Če so mišice neaktivne, kar je povezano z dolgotrajnim sedenjem ali stanjem, venski pretok oslabi. Kri začne zastajati v spodnjih okončinah, kar povzroči povečan tlak v venah.

Oreščki so vsestransko koristen prigrizek

Pest oreščkov na dan lahko bistveno zmanjša možnosti, da bi zboleli za depresijo, ugotavljajo zadnje raziskave. Mandlji, orehi, lešniki, arašidi, makadamije, pekani, indijski in brazilski oreščki vsebujejo veliko zdravih maščob, vlaknin, mineralov, vitaminov in antioksidantov, zato že dolgo veljajo za zdravo prehrano s številnimi dobrimi vplivi na človeško telo, zdaj pa znanstveniki ugotavljajo, da pomembno vplivajo tudi na duševno zdravje. Raziskava je potekala med letoma 2007 in 2020, vanjo je bilo vključenih 13.

Zdrave tri skodelice na dan

Za kavo je nekoč veljalo, da škodi našemu zdravju, novejše raziskave pa kažejo, da je lahko celo koristna. Marsikdo, ki ne more začeti dneva brez skodelice črne tekočine, se bo gotovo razveselil dognanja, da s tem varuje svoje zdravje. Pitje kave namreč zmanjšuje tveganje za nekatere vrste raka, zlasti na črevesju, danki in dojki. Raziskava, ki je vključevala pol milijona pivcev kave v obdobju 16 let, je pokazala nižjo verjetnost za razvoj srčno-žilnih bolezni, raka in nižjo smrtnost med kavopivci v primerjavi s tistimi, ki je ne pijejo.

Stopalom moramo zagotoviti redno pozornost in nego, saj so vsak dan izpostavljena obremenitvam. Ob ustrezni skrbi se lahko izognemo različnim težavam, ki so vedno neprijetne, lahko pa tudi ogrožajo naše zdravje. 

Stopala ves čas prenašajo telesno težo, izpostavljena so številnim zunanjim vplivom, kot so vročina, mraz in vlaga, veliko časa so obuta v čevlje, ki še posebej pozimi niso dovolj zračni. Pogosto se zato pojavijo trda in razpokana koža na podplatih ter skeleče razpoke med prsti, tudi prekomerno potenje nog, ki ima lahko za posledico neprijeten vonj in glivične okužbe. Osnovna nega je vsakodnevno umivanje z mlačno vodo in blagim protibakterijskim milom, občasno pa si lahko pripravimo še posebno kopel za stopala. Sprostitvena kopel s kopalno soljo učinkovito pomaga zmanjšati potenje, razbremeni utrujena stopala in poživi krvni obtok. Posebno pozornost namenimo negi predelov med prsti, kjer suha koža hitro razpoka. Temeljito jih umijemo in na koncu nežno otremo, da jih dobro osušimo, saj vlaga omogoča nastanek glivic. Nekajkrat mesečno uporabimo tudi piling za stopala ali plovec, da odstranimo trdo kožo, ki nastane zaradi prekomernega tvorjenja poroženele kože, zlasti na petah.