-
Kaj so jedli stari Grki?
Stari Grki še niso poznali nekaterih živil, ki so sestavni del tipične sodobne grške kuhinje. Paradižnik, paprika in krompir niso bili na jedilniku, saj so jih prinesli v Evropo šele po odkritju Amerike sredi 15. stoletja, tudi pomaranče, jajčevci in riž so prišli pozneje. Temelj prehrane so predstavljale zelenjavne jedi in stročnice ter sadje, tudi žito, zlasti pšenica in ječmen, ki so ga največ uporabljali za peko kruha. Iz zelenjave, predvsem repe, korenja in redkve, so kuhali juhe, ki so jih začinili z oljčnim oljem, kisom, soljo in poprom...
Učinkovito uživanje vitamina C
Vitamin C (askorbinska kislina) je antioksidant, ki krepi imunski sistem in zmanjšuje ter upočasnjuje škodo, ki jo telesu povzročajo prosti radikali. V liposomski obliki ne draži sluznice in se hitreje absorbira.
Znano je, da povečuje absorpcijo železa, kar je pomembno za zdravje, vitalnost in vzdržljivost. Vitamin je vključen v vse vitalne funkcije žlez in organov ter je potreben za vzdrževanje kosti in pravilno delovanje nadledvičnih žlez ter ščitnice. Pospešuje celjenje in ščiti pred vsemi oblikami stresa (fizičnega in psihičnega), krepi imunski sistem, ščiti pred boleznimi srca in ožilja ter zmanjšuje tveganje za možgansko kap. Predstavlja zaščito pred škodljivimi učinki strupenih kemikalij v okolju, hrani in vodi ter zmanjšuje toksične učinke zdravil. Upočasnjuje prezgodnje staranje kože, zagotavlja čisto in zdravo kožo, svežo polt ter zdrave dlesni in zobe.
-
Spoznajte jih
Že več kot desetletje Binca Lomšek ustvarja in podarja svoje unikatne punčke in fantke, ročno izdelane iz recikliranega blaga. Idej pri dobrodelnem delu ji ne zmanjka in številni njeni »otroci« razveseljujejo zlasti otroke iz socialno ogroženih družin, ki jih v času obdarovanja dobri možje včasih pozabijo obiskati.
»Ko sem se upokojila, sem se pridružila Društvu Lipa – univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale in se med drugim vključila v krožek za izdelovanje punčk iz blaga za Unicef. Po petih, šestih letih sem se odločila, da bom punčke raje izdelovala doma za slovenske otroke. Leta 2011 sem obiskala Pediatrično kliniko in jim podarila 18 punčk, nato sem jih v naslednjih letih podarila še za poplave v Bosni, na božični prireditvi za otroke iz socialno ogroženih družin, vrtcu Andersen, Porodnišnici Ljubljana, Karitas Mengeš, Športno-humanitarnemu...
-
Z inkontinenco oziroma nenadzorovanim uhajanjem urina se srečujejo tako ženske kot moški, s starostjo se težave še stopnjujejo. A o njej se marsikdaj še vedno neradi pogovarjamo.
Zmotno je mnenje, da gre za predvsem žensko težavo, saj podatki kažejo, da se razlike med spoloma glede težav z oslabljenim mehurjem okoli 70. leta starosti povsem izenačijo. Vzrok za tovrstne težave pri moških je običajno povečana prostata, ki je med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami moških nasploh. Največkrat se srečujejo z inkontinenco prepolnega mehurja oziroma pretočno inkontinenco, ki povzroča nenehno uhajanje urina in se kaže kot močno tiščanje na vodo, pri čemer urin kljub močnemu pritisku odteka le po kapljicah, ter stresno inkontinenco, ko pride do nehotenega uhajanja urina pri napenjanju ali naporu, smejanju, kihanju, kašljanju ali športni dejavnosti.
-
Zaprtje je ena izmed najpogostejših težav prebivalcev v razvitejših državah. V starejšem življenjskem obdobju se s takšno prebavno motnjo srečuje že več kot polovica ljudi.
Za normalno štejemo iztrebljanje od trikrat na dan do enkrat na tri dni. Pogostost odvajanja blata je odvisna od posameznikovega metabolizma, načina prehranjevanja, telesne dejavnosti, morebitnega jemanja zdravil, izpostavljenosti stresu, starosti in drugih dejavnikov. O zaprtju govorimo, ko gre za iztrebljanje majhne količine trdega blata manj kot trikrat na teden, spremljajo ga napenjanje med odvajanjem in občutek nezmožnosti popolnega praznjenja črevesja, napihnjenost, nelagodje in tiščanje v trebuhu. Kadar se zaprtje pojavi nenadoma pri sicer zdravi osebi, je lahko znamenje resne bolezni, zato je v takem primeru potreben obisk zdravnika.
-
Najstarejši sandali?
Sandali, ki so jih v 19. stoletju odkrili v »jami netopirjev« v južni Španiji, so zelo verjetno najstarejše obuvalo, kadar koli najdeno na evropskih tleh. Košare, orodja in sandali, ki so jih našli v prazgodovinskem grobu v jami blizu Grenade, so namreč stari okrog 6200 let, kar je bistveno več, kot so predvidevali do zdaj. Ker je v jami zelo nizka stopnja vlage in stalen prepih, so bili sandali, spleteni iz travnih stebel, neverjetno ohranjeni. Sodobne metode radioogljikovega datiranja, ki omogoča določanje starosti predmetov iz organskega...
Moški, bodite pozorni na svoje zdravje
Povečana prostata je pogosta težava moških po 45. letu starosti, ki se kaže zlasti kot pogostejša potreba po uriniranju in upad spolne funkcije.
Prostata je žleza v velikosti oreha, ki obdaja moško sečnico. Njena glavna naloga je, da tvori poseben del semenske tekočine, v kateri so semenčice, nadzira pa tudi iztekanje seča iz mehurja. Zaradi njene dvojne naloge so znaki težav s prostato tako spolne motnje kot motnje uriniranja. Težave so lahko posledica povečanja prostate (benigna hiperplazija prostate), prostatitisa (bakterijske okužbe) in raka prostate, ki je četrta najpogostejša bolezen pri moških. V primeru hujših težav je zato vsekakor potreben obisk pri zdravniku. Najpogostejša je benigna hiperplazija prostate, ki se pojavi po 45. letu in prizadene 50 odstotkov moških nad 50. letom ter kar 90 odstotkov moških nad 80. letom. Vzrok je povezan s spremembami v ravnovesju hormonov. Koncentracija testosterona v krvi se zmanjša, koncentracija drugih hormonov pa poveča, kar spodbuja rast celic v prostati.
-
Mrzle noge in roke niso značilne samo za zimski čas, mraz in sneg. Marsikdo se s to težavo srečuje ne glede na zunanjo temperaturo, vzrokov pa je več.
Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, vendar tudi pri moških niso redek pojav. Vzroke za povečano pogostost te težave pri ženskah nekateri pripisujejo hormonskim razlikam med spoloma, kot je količina estrogena v telesu, pa tudi značilnostim presnove ter razporeditvi maščobnih in mišičnih tkiv v moškem in ženskem telesu, zaradi česar drugače občutimo mraz. Zunanji mraz je le eden od razlogov, ne pa edini. V mrazu se namreč podkožne arterije zožijo, da bi tako omejile razpršitev toplote po telesu ter tako možganom in srcu omogočile primerno temperaturo za pravilno delovanje.
-
Kakšni bodo naši domovi leta 2050?
Kakšne bodo hiše prihodnosti? Strokovnjaki so za britanski National House Building Council pripravili poročilo z napovedmi, kako se bodo spremenila naša bivališča v letu 2050. Iz daljšega poročila je mogoče izluščiti nekaj konkretnih predvidevanj: večgeneracijsko sobivanje bo vedno pogostejše, cene nepremičnin bodo rasle, življenjska doba se bo podaljševala in generacije ene družine bodo živele pod skupno streho. Ozelenjene strehe in balkoni bodo postali standard.
-
Zaprtost je nadloga, s katero se občasno sreča vsak. Razlogi zanjo se skrivajo v nepravilnostih črevesnega mišičja, v anatomiji črevesja ali težavah s prebavo, povezanih z encimi, hrano in nekaterimi bakterijami.
Pogostnost odvajanja se med posamezniki razlikuje, vse od dva- do trikrat na dan pa do trikrat na teden je še običajno. Blato je praviloma gladko in mehko ter se mora z lahkoto izločiti. Če odvajamo redkeje kot trikrat na teden, če se moramo pri tem močno naprezati ali če je blato trdo, pa že lahko govorimo o zaprtosti. Normalno blato vsebuje približno 75 odstotkov vode. Kadar je gibanje črevesa počasno, se blato dalj časa zadržuje v njem in postopoma izgublja vodo, ki se v telo absorbira iz debelega črevesa. Težave z zaprtostjo imajo pogosteje ženske in starejši, še posebej tisti z oteženo mobilnostjo. Na zaprtost vplivajo tudi psihosomatski dejavniki in jemanje nekaterih zdravil. Gibanje črevesja lahko pospešimo s telesno aktivnostjo, uživanjem hrane z dovolj vlakninami (polnozrnata žita, zelenjava in sadje) in pitjem večje količine vode.