AKTUALNO

Koristno vzpenjanje po stopnicah

Vzpenjanje po stopnicah je ena najpreprostejših oblik gibanja, ki lahko starejšim močno koristi. Raziskave kažejo, da redno premagovanje stopnic izboljšuje ravnotežje, krepi mišice spodnjega dela telesa in tako zmanjša tveganje za padce. Poleg telesnih koristi pa lahko izboljša tudi miselne sposobnosti, kot so spomin, reševanje problemov in ustvarjalno razmišljanje. Ker gre za vadbo z majhnim vplivom na sklepe, so kratki, večkrat ponovljeni vzponi po stopnicah odlični za krepitev srčno-žilnega sistema ter zmanjšanje tveganja za bolezni srca...

Prednosti fotografiranja za starejše

 Zelo koristno je, če starejši (spet) vzamejo v roke fotoaparat – ali pametni telefon z dobro kamero. Hobiji niso za krajšanje časa, ampak tudi vir veselja, ustvarjalnosti in ohranjanja miselne svežine. Marsikateri so se s fotografiranjem ukvarjali že v mladosti, zato ga zlahka ponovno vključijo v svoje življenje. Tisti, ki so nekoč fotografirali predvsem družino, lahko danes odkrijejo veselje v zajemanju motivov narave, mestnih motivov ali vsakdanjih trenutkov.

Mnogi poznamo tisti občutek, ko ležemo v posteljo, pa nas kljub topli odeji še vedno zebe v noge. Niti debele volnene nogavice ne pomagajo, in ko se končno ogrejemo, je ura že tri zjutraj. Hladne noge niso le neprijetnost, temveč včasih znak, da se v našem telesu nekaj dogaja.

V noge (in roke) nas zebe preprosto zato, ker do njih ne pride dovolj krvi oziroma toplote. Naše telo je pametno – kadar se ohladimo, najprej poskrbi za ogrevanje vitalnih organov (srca, možganov, pljuč), medtem ko se pretok krvi v okončinah zmanjša. To je povsem naraven obrambni mehanizem. Vendar pa obstaja več razlogov, zakaj se to dogaja prepogosto. Najpogostejši razlog je slabša prekrvavitev. Do nje pride zaradi nizkega krvnega tlaka, zoženih žil, sedečega načina življenja ali dolgotrajnega stanja.

V času, ko so pogostejša respiratorna obolenja (prehladi, gripa, bronhitisi), je skrb za dobro počutje in odpornost telesa še posebej pomembna. Kako poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje v tem obdobju?

Najboljša preventiva je krepitev imunskega sistema. Zelo pomembna je zdrava prehrana z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje vitamine (A, C, D, E) in minerale (cink, selen). Probiotiki v fermentiranih izdelkih (jogurt, kefir, kislo zelje) pomagajo ohranjati zdravo črevesno floro, ki je tesno povezana z imunostjo. Redno je treba piti dovolj tekočine (voda, čaji), saj to pomaga pri vlaženju sluznice in boljšem odzivu imunskega sistema. Pomanjkanje spanja oslabi odpornost, zato naj bo cilj sedem do devet ur kakovostnega spanca na noč, kar dosežemo z ustrezno rutino pred spanjem ter z mirnim in temnim spalnim okoljem. Redna telesna dejavnost izboljša cirkulacijo in odpornost. Dovolj je že vsakodnevna zmerna vadba (30 minut hoje, joge, raztezanja). Izogibajmo se pretirani vadbi, če smo že zboleli – takrat telo potrebuje počitek.

Ovire za pametno tehnologijo pri oskrbi starejših

Kljub vse večji ponudbi pametnih tehnologij – to so računalniško vodene naprave, ki delujejo inteligentno in lahko spremljajo, analizirajo ali poročajo – obstaja velik razkorak med razvojem teh inovacij in njihovo dejansko uporabo v vsakdanji oskrbi starejših. V študiji, ki so jo opravili na Češkem, so raziskovali ovire in pomisleke, povezane s sprejemanjem pametnih tehnologij, pri starejših uporabnikih, oskrbovalcih in strokovnjakih za staranje.

Bolečine v križu, sklepih in mišicah so med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami sodobnega človeka. Po ocenah strokovnjakov se z njimi vsaj enkrat v življenju sreča skoraj vsakdo, številni pa se z njimi borijo redno ali celo kronično.

Vzroki za nastanek so različni: sedeč način življenja, nepravilna telesna drža, pomanjkanje gibanja, telesna preobremenitev, poškodbe, staranje, degenerativne spremembe sklepov ter različna vnetna ali avtoimunska stanja. Križ (ledveni del hrbtenice) je ena izmed najbolj obremenjenih točk telesa. Dolgotrajno sedenje, nepravilno dvigovanje bremen in pomanjkanje gibanja pogosto vodijo do preobremenitve mišic in vezi, kar se kaže kot zategnjenost in bolečina.

Sveče imajo kot razsvetljava in kot del verskih običajev dolgo zgodovino. Poznamo jih veliko vrst, za različne namene, od aromaterapije do romantične razsvetljave, največ pa jih prižgemo na grobovih, še posebej ob 1. novembru.

Poznali so jih že v starem Egiptu, o čemer pričajo najdbe predmetov, podobnih svečnikom, in nekatere upodobitve na grobovih, narejene pa so bile najverjetneje iz vlaknastih rastlin, prepojenih z živalsko maščobo. Iz živalskega (najpogosteje ovčjega) loja so bile tudi sveče v stari Grčiji, kasneje tudi iz čebeljega voska, prav tako so sveče iz voska poznali v starem Rimu, kjer so jih poleg sicer bolj razširjenih oljenk uporabljali kot vir svetlobe. Na Kitajskem so jih v času dinastije Han, približno 200 let pr. n. št., izdelovali iz čebeljega voska, cimetovega olja in voskov, pridobljenih iz žuželk, na Japonskem pa iz rastlinskih olj, uporabljali pa so jih pri verskih obredih in kot vir svetlobe.

Zdravilni učinki glasbe in narave

Glasba ima – bodisi s poslušanjem ali aktivnim muziciranjem – globok vpliv na dojemanje kakovosti življenja pri starejših. Njena edinstvena moč je, da prebuja možgane, pomaga aktivirati speče  ali poškodovane nevronske povezave, spodbuja gibanje in vzbuja pozitivna čustva. Znane so koristi bivanja v naravi na svežem zraku in naravni svetlobi za splošno dobro počutje. Narava in glasba imata torej prirojeno povezavo – ko ju združimo, zdravilni učinki bivanja na prostem in spodbudna energija glasbe poživijo čute ter predstavljajo osvežujoč odmik...

Drevesa hladijo vročino v mestih

Drevesa lahko močno vplivajo na zniževanje poletne vročine v mestih. Vse višje temperature v mestnih središčih povzročajo številne težave – od zdravstvenih, ki najbolj ogrožajo starejše in bolnike, do energetskih zaradi vse večje potrebe po hlajenju prostorov. Mestne uprave zato marsikje razvijajo strategije, kako znižati temperaturo v ulicah. In ravno sajenje novih dreves ter ohranjanje starih imata tu zelo pomembno vlogo. Raziskava, ki je zajela 110 mest v 17 različnih podnebjih, je pokazala, da drevesa v najbolj vročih in vlažnih podnebjih...

Nemogoče potovanje

Potovanje, na katero se je odpravil oktobra 2013, ni bilo podobno nobenemu drugemu. Tega se je Thor Pedersen dobro zavedal, kljub temu pa so bili izzivi, s katerimi se je spopadal na poti, precej večji od pričakovanj. Prepotoval je vse države sveta, ne da bi enkrat samkrat letel z letalom. »Hotel sem narediti nekaj, kar ni uspelo še nikomur,« pravi Pedersen. »Računal sem, da bom za eno državo potreboval povprečno en teden, tako da bi za celotno pot zadostovalo štiri leta, morda celo kakšen mesec manj.