Aktualno 

Finska – evropska ledolomilska velesila

Če bi povprašali povprečnega Finca, po čem je njegova država najbolj znana, bi najverjetneje izpostavil savno. A v finskih podjetjih je zasnovanih približno 80 odstotkov vseh ledolomilcev, več kot 60 odstotkov pa jih zgradijo v njihovih ladjedelnicah. To znanje ni nastalo čez noč, ampak je plod stoletij izkušenj in potreb, ki jih ima država, v kateri skoraj vsa pristanišča v dolgih zimah zamrznejo, plast ledu pa je lahko debela do 75 centimetrov. Kar 92 odstotkov finske trgovine poteka skozi pristanišča, nemoteno delovanje pomorskega prometa...

Žolčne težave spadajo med pogostejše prebavne motnje sodobnega časa. Marsikdo ima žolčne kamne, pa tega sploh ne ve, saj dolgo ne povzročajo težav. 

Žolčnik je majhen organ pod jetri, ki shranjuje žolč – tekočino, nujno za prebavo maščob. Žolčni kamni nastanejo, kadar se poruši ravnovesje med sestavinami žolča (najpogosteje zaradi presežka holesterola) ali zaradi zastajanja žolča v žolčniku. Med dejavnike tveganja spadajo zlasti (ženski) spol, starost nad 60 let, čezmerna telesna teža in hitro hujšanje. Nagla izguba kilogramov namreč spremeni presnovo maščob in poveča verjetnost za nastanek kamnov.

Zdravje 

Običajno se začne skoraj neopazno. Nežen pisk, komaj slišno šumenje ali prasketanje, ki ga pripišemo utrujenosti ali stresu. A ko zvok ne izgine, ko nas spremlja podnevi in ponoči, postane jasno, da ne prihaja iz okolice, temveč od znotraj.

Tinitus je zaznavanje zvoka brez zunanjega zvočnega dražljaja in je vse pogostejša težava sodobnega časa, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Gre za tako imenovane fantomske zvoke, ki nastajajo v možganih. Po ocenah strokovnjakov prizadene približno 20 odstotkov prebivalstva, največkrat moške med 40. in 70. letom. Ob mednarodnem tednu ozaveščanja o tinitusu (prvi teden v februarju) so strokovnjaki opozorili, da gre za izziv javnega zdravstva, ki ostaja pogosto nerazumljen in podcenjen. Čeprav mnogi z njim živijo brez večjih težav, lahko pri drugih povzroča nespečnost, razdražljivost, težave s koncentracijo, slabše slušno razumevanje ter celo tesnobo in depresivno razpoloženje.

Z leti se v telesu naravno pojavljajo spremembe, ki lahko vplivajo na gibljivost, moč in splošno počutje. Mišice postajajo manj prožne, sklepi bolj togi, prekrvavitev se upočasni, bolečine pa so pri starejših pogostejše.

Protibolečinska masaža je izjemno dragocena in nežna oblika podpore zdravju v zrelejšem življenjskem obdobju. Redna masaža lahko bistveno izboljša kakovost življenja, zmanjša bolečine in poveča občutek sproščenosti ter varnosti v telesu. Najpogosteje jo uporabljamo za lajšanje bolečin v vratu in ramenih, ki so posledica togosti in slabe drže, bolečin v zgornjem in spodnjem delu hrbta, bolečin v križu, ki pogosto omejujejo gibanje, togosti in nelagodja v sklepih, mišične napetosti v nogah, ki vpliva na hojo in ravnotežje, ter splošne utrujenosti mišic. Zaradi manj gibanja, dolgotrajnega sedenja, tudi zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice se pri starejših zelo pogosto pojavijo bolečine v vratnem in ledvenem delu. Protibolečinska masaža lahko te težave uspešno omili in pripomore k ohranjanju samostojnosti ter aktivnega vsakdana.

Mostov ne gradijo, ampak gojijo

V INDIJSKI ZVEZNI DRŽAVI Meghalaya, eni najbolj deževnih pokrajin na svetu, ljudstvi Khasi in Jaintia iz korenin kavčukovca že stoletja ustvarjata žive mostove, ki rastejo, se krepijo in z leti postajajo vedno bolj trdni. Korenine z bambusovimi oporami usmerjajo čez reke in slapove, kjer se sčasoma prepletejo v naravne prehode. Nastanek enega mostu traja tudi več kot 25 let, zato zahteva sodelovanje več generacij. Mostovi imajo pomembno okoljsko vlogo: utrjujejo tla, preprečujejo plazove in ustvarjajo bogate ekosisteme za številne rastlinske...

AKTUALNO

Koristno vzpenjanje po stopnicah

Vzpenjanje po stopnicah je ena najpreprostejših oblik gibanja, ki lahko starejšim močno koristi. Raziskave kažejo, da redno premagovanje stopnic izboljšuje ravnotežje, krepi mišice spodnjega dela telesa in tako zmanjša tveganje za padce. Poleg telesnih koristi pa lahko izboljša tudi miselne sposobnosti, kot so spomin, reševanje problemov in ustvarjalno razmišljanje. Ker gre za vadbo z majhnim vplivom na sklepe, so kratki, večkrat ponovljeni vzponi po stopnicah odlični za krepitev srčno-žilnega sistema ter zmanjšanje tveganja za bolezni srca...

Prednosti fotografiranja za starejše

 Zelo koristno je, če starejši (spet) vzamejo v roke fotoaparat – ali pametni telefon z dobro kamero. Hobiji niso za krajšanje časa, ampak tudi vir veselja, ustvarjalnosti in ohranjanja miselne svežine. Marsikateri so se s fotografiranjem ukvarjali že v mladosti, zato ga zlahka ponovno vključijo v svoje življenje. Tisti, ki so nekoč fotografirali predvsem družino, lahko danes odkrijejo veselje v zajemanju motivov narave, mestnih motivov ali vsakdanjih trenutkov.

Mnogi poznamo tisti občutek, ko ležemo v posteljo, pa nas kljub topli odeji še vedno zebe v noge. Niti debele volnene nogavice ne pomagajo, in ko se končno ogrejemo, je ura že tri zjutraj. Hladne noge niso le neprijetnost, temveč včasih znak, da se v našem telesu nekaj dogaja.

V noge (in roke) nas zebe preprosto zato, ker do njih ne pride dovolj krvi oziroma toplote. Naše telo je pametno – kadar se ohladimo, najprej poskrbi za ogrevanje vitalnih organov (srca, možganov, pljuč), medtem ko se pretok krvi v okončinah zmanjša. To je povsem naraven obrambni mehanizem. Vendar pa obstaja več razlogov, zakaj se to dogaja prepogosto. Najpogostejši razlog je slabša prekrvavitev. Do nje pride zaradi nizkega krvnega tlaka, zoženih žil, sedečega načina življenja ali dolgotrajnega stanja.

V času, ko so pogostejša respiratorna obolenja (prehladi, gripa, bronhitisi), je skrb za dobro počutje in odpornost telesa še posebej pomembna. Kako poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje v tem obdobju?

Najboljša preventiva je krepitev imunskega sistema. Zelo pomembna je zdrava prehrana z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje vitamine (A, C, D, E) in minerale (cink, selen). Probiotiki v fermentiranih izdelkih (jogurt, kefir, kislo zelje) pomagajo ohranjati zdravo črevesno floro, ki je tesno povezana z imunostjo. Redno je treba piti dovolj tekočine (voda, čaji), saj to pomaga pri vlaženju sluznice in boljšem odzivu imunskega sistema. Pomanjkanje spanja oslabi odpornost, zato naj bo cilj sedem do devet ur kakovostnega spanca na noč, kar dosežemo z ustrezno rutino pred spanjem ter z mirnim in temnim spalnim okoljem. Redna telesna dejavnost izboljša cirkulacijo in odpornost. Dovolj je že vsakodnevna zmerna vadba (30 minut hoje, joge, raztezanja). Izogibajmo se pretirani vadbi, če smo že zboleli – takrat telo potrebuje počitek.

Ovire za pametno tehnologijo pri oskrbi starejših

Kljub vse večji ponudbi pametnih tehnologij – to so računalniško vodene naprave, ki delujejo inteligentno in lahko spremljajo, analizirajo ali poročajo – obstaja velik razkorak med razvojem teh inovacij in njihovo dejansko uporabo v vsakdanji oskrbi starejših. V študiji, ki so jo opravili na Češkem, so raziskovali ovire in pomisleke, povezane s sprejemanjem pametnih tehnologij, pri starejših uporabnikih, oskrbovalcih in strokovnjakih za staranje.