København postavlja standarde trajnostnega turizma

Danska prestolnica je predstavila nov model nagrajevanja turistov, imenovan CopenPay. Gre za preprost, a učinkovit koncept: obiskovalci so nagrajeni za dejanja, ki pozitivno prispevajo k mestu in skupnosti. Kako to deluje v praksi? V Københavnu lahko turisti »plačajo« z dejavnostmi, kot so pobiranje odpadkov ob kanalih ali prihod do kulturnih znamenitosti s kolesom ali javnim prevozom. V zameno prejmejo ugodnosti, od brezplačnih vstopov v muzeje in galerije do drugih doživetij v mestu.

Razbolele mišice niso značilne le za športnike, temveč so pogosta težava tudi starejših. Dovolj je že daljši sprehod, delo na vrtu ali nenaden večji napor, da se pojavijo bolečine, togost in občutek utrujenosti v mišicah.

Pojav, ki mu po domače pravimo muskelfiber, je posledica drobnih poškodb mišičnih vlaken in naravnega vnetnega odziva telesa. Pri starejših je regeneracija počasnejša, mišice pa so občutljivejše, zato je pravilna nega še zlasti pomembna. Z ustreznim pristopom lahko bolečine omilimo, izboljšamo gibljivost in ohranimo kakovost življenja.

Reševanje hrane, ki bi končala v smeteh 

Vsako leto po svetu zavržemo približno 40 odstotkov pridelane hrane. To ni le izguba denarja, ampak tudi veliko breme za okolje, saj gredo v nič voda, energija in delo, hrana pa prispeva tudi k desetim odstotkom svetovnih emisij toplogrednih plinov. Medtem milijoni še vedno nimajo dostopa do dovolj kakovostne hrane. Too Good To Go je inovativna aplikacija, ki so jo leta 2015 zasnovali mladi podjetniki v Københavnu in povezuje trgovine, restavracije ter pekarne s potrošniki, ki si želijo rešiti hrano, preden bi jo zavrgli, obenem pa nekaj...

Stopala nas nosijo skozi vse življenje, a pri starejših pogosto ostanejo spregledana. S staranjem se koža tanjša, prekrvitev se lahko poslabša, nohti se odebelijo, večja pa je tudi dovzetnost za okužbe in poškodbe. Redna in pravilna nega stopal zato ni le estetska, temveč predvsem zdravstvena potreba.

Osnova nege stopal je dosledna higiena. Stopala je priporočljivo vsak dan umiti v topli vodi z blagim milom. Posebno pozornost namenimo predelu med prsti, kjer se vlaga najdlje zadržuje. Po umivanju stopala temeljito osušimo, saj vlaga ustvarja idealno okolje za razvoj glivic. Pri starejših, ki imajo težave z gibljivostjo, je pomembno, da jim po potrebi pomaga druga oseba. Stopala je treba redno pregledovati, zlasti pozorni bodimo na razpoke, rdečino, otiščance ali spremembe na nohtih. Zgodnje odkrivanje težav lahko prepreči resnejše zaplete.

Aktualno 

Finska – evropska ledolomilska velesila

Če bi povprašali povprečnega Finca, po čem je njegova država najbolj znana, bi najverjetneje izpostavil savno. A v finskih podjetjih je zasnovanih približno 80 odstotkov vseh ledolomilcev, več kot 60 odstotkov pa jih zgradijo v njihovih ladjedelnicah. To znanje ni nastalo čez noč, ampak je plod stoletij izkušenj in potreb, ki jih ima država, v kateri skoraj vsa pristanišča v dolgih zimah zamrznejo, plast ledu pa je lahko debela do 75 centimetrov. Kar 92 odstotkov finske trgovine poteka skozi pristanišča, nemoteno delovanje pomorskega prometa...

Žolčne težave spadajo med pogostejše prebavne motnje sodobnega časa. Marsikdo ima žolčne kamne, pa tega sploh ne ve, saj dolgo ne povzročajo težav. 

Žolčnik je majhen organ pod jetri, ki shranjuje žolč – tekočino, nujno za prebavo maščob. Žolčni kamni nastanejo, kadar se poruši ravnovesje med sestavinami žolča (najpogosteje zaradi presežka holesterola) ali zaradi zastajanja žolča v žolčniku. Med dejavnike tveganja spadajo zlasti (ženski) spol, starost nad 60 let, čezmerna telesna teža in hitro hujšanje. Nagla izguba kilogramov namreč spremeni presnovo maščob in poveča verjetnost za nastanek kamnov.

Zdravje 

Običajno se začne skoraj neopazno. Nežen pisk, komaj slišno šumenje ali prasketanje, ki ga pripišemo utrujenosti ali stresu. A ko zvok ne izgine, ko nas spremlja podnevi in ponoči, postane jasno, da ne prihaja iz okolice, temveč od znotraj.

Tinitus je zaznavanje zvoka brez zunanjega zvočnega dražljaja in je vse pogostejša težava sodobnega časa, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Gre za tako imenovane fantomske zvoke, ki nastajajo v možganih. Po ocenah strokovnjakov prizadene približno 20 odstotkov prebivalstva, največkrat moške med 40. in 70. letom. Ob mednarodnem tednu ozaveščanja o tinitusu (prvi teden v februarju) so strokovnjaki opozorili, da gre za izziv javnega zdravstva, ki ostaja pogosto nerazumljen in podcenjen. Čeprav mnogi z njim živijo brez večjih težav, lahko pri drugih povzroča nespečnost, razdražljivost, težave s koncentracijo, slabše slušno razumevanje ter celo tesnobo in depresivno razpoloženje.

Z leti se v telesu naravno pojavljajo spremembe, ki lahko vplivajo na gibljivost, moč in splošno počutje. Mišice postajajo manj prožne, sklepi bolj togi, prekrvavitev se upočasni, bolečine pa so pri starejših pogostejše.

Protibolečinska masaža je izjemno dragocena in nežna oblika podpore zdravju v zrelejšem življenjskem obdobju. Redna masaža lahko bistveno izboljša kakovost življenja, zmanjša bolečine in poveča občutek sproščenosti ter varnosti v telesu. Najpogosteje jo uporabljamo za lajšanje bolečin v vratu in ramenih, ki so posledica togosti in slabe drže, bolečin v zgornjem in spodnjem delu hrbta, bolečin v križu, ki pogosto omejujejo gibanje, togosti in nelagodja v sklepih, mišične napetosti v nogah, ki vpliva na hojo in ravnotežje, ter splošne utrujenosti mišic. Zaradi manj gibanja, dolgotrajnega sedenja, tudi zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice se pri starejših zelo pogosto pojavijo bolečine v vratnem in ledvenem delu. Protibolečinska masaža lahko te težave uspešno omili in pripomore k ohranjanju samostojnosti ter aktivnega vsakdana.

Mostov ne gradijo, ampak gojijo

V INDIJSKI ZVEZNI DRŽAVI Meghalaya, eni najbolj deževnih pokrajin na svetu, ljudstvi Khasi in Jaintia iz korenin kavčukovca že stoletja ustvarjata žive mostove, ki rastejo, se krepijo in z leti postajajo vedno bolj trdni. Korenine z bambusovimi oporami usmerjajo čez reke in slapove, kjer se sčasoma prepletejo v naravne prehode. Nastanek enega mostu traja tudi več kot 25 let, zato zahteva sodelovanje več generacij. Mostovi imajo pomembno okoljsko vlogo: utrjujejo tla, preprečujejo plazove in ustvarjajo bogate ekosisteme za številne rastlinske...