-
Ko nebo oživi
»Nikoli nisem pomislil, da bi fotografiral v kraju, kjer sem odraščal. Fotografiranje je bilo zame način, da sem pobegnil od tam. Več kot 25 let sem preživel v velikih mestih, kjer sem ustvarjal izključno portrete. A po moji retrospektivi v danski portretni galeriji sem prvič pomislil na kaj drugega in spomnil sem se na oglušujoče jate škorcev, ki sem jih opazoval kot desetletni deček v Jutlandu,« pripoveduje danski fotograf Søren Solkær. Nekaj dni je opazoval ptice, ne da bi se zgodilo kaj posebnega.
-
Urinska inkontinenca je najpogostejša pri starejših, čeprav ni neposredno povezana s staranjem. Največje tveganje za inkontinenco imajo ženske v menopavzi, moški s težavami s prostato in ljudje s kognitivnimi motnjami.
Čeprav je nehoteno uhajanje urina precej pogosto, pa ga še vedno spremljajo občutek sramu, začetno zanikanje težave, slaba samopodoba ter pozen obisk pri zdravniku. Ob začetku težav mnogi najprej prilagodijo svoje navade in življenje. Predvsem zmanjšajo količino popite tekočine, kar lahko še poveča težave, saj zaradi koncentriranega urina prihaja do vzdraženosti mehurja. Omejijo tudi svoje družabno življenje, da jim ne bi med nenadnim smehom ali kašljem uhajal urin, nosijo temnejša oblačila, da bi bili morebitni madeži manj opazni, hodijo prevečkrat na stranišče »za vsak slučaj«, kar povzroči prekomerno aktiven mehur, nosijo higienske vložke, ki niso namenjeni težavam z uhajanjem urina ...
O bolečinah v mišicah, sklepih in kosteh
Bolečine v mišicah, sklepih in kosteh, zategnjenost in okorelost telesa so neprijetne težave, ki vplivajo na kakovost življenja in nas obremenjujejo že pri enostavnih vsakodnevnih opravilih. Otežujejo nam gibanje, pomanjkanje gibanja pa vodi do novih težav.
Eden od razlogov je lahko starostna degenerativna obraba sklepov, možnih vzrokov za bolečine v sklepih, mišicah, nogah, hrbtenici, križu, vratu … pa je še kar nekaj. Lahko so posledica nepravilne drže, preveč sedenja, premalo gibanja, sunkovitih gibov in tudi različnih bolezenskih stanj, kot so išias, hernija, zdrs medvretenčnih ploščic ali neodkritih vnetij v telesu. Mišično-skeletne bolečine so velikokrat povezane z revmatičnimi obolenji. Kronične bolečine v mišicah in mehkih tkivih se lahko pojavijo tudi zaradi sprememb v delovanju centralnega živčnega sistema, kot so hormonske spremembe, spremembe v kemičnem ravnovesju v možganih, možganska kap in degenerativna obolenja možganov, avtoimunska obolenja ali razvoj centralne bolečine kot posledica velike telesne travme. Pogosto so bolečine prisotne tudi ponoči in kratijo spanec, tako pa vplivajo na utrujenost in psihično počutje, lahko pride do psiholoških motenj, kot so tesnoba, depresija in nespečnost. Kako si lahko pomagamo?
-
Z utrujenimi, oteklimi in bolečimi nogami se pogosto srečujejo zlasti starejši. Lahko so prvi resnejši znak venskega popuščanja, velikokrat pa so tudi posledica preveč sedenja in premalo gibanja. Težava je še izrazitejša, ko so dnevi toplejši.
Dobro je, če težave z venami pravočasno prepoznamo, saj lahko učinkovito ukrepamo in preprečimo, da bi postale kronične. Po daljšem stanju ali ob koncu dneva se v nogah ustvari tlak zaradi zastale krvi, ki se zaradi venskega popuščanja ne more učinkovito prečrpati navzgor proti srcu. Pomagamo si lahko tako, da noge sede ali leže dvignemo nad višino srca. Na ta način olajšamo pretok venozne krvi proti srcu, zaradi česar se zmanjšajo utrujenost, občutek teže in otekline nog. Venam prija tudi hladna voda, ker jih krči.
Ne spreglejmo pomanjkanja železa!
Železo je mineral, ki nam ga v telesu najpogosteje primanjkuje, a za naše zdravje je zelo pomembno. Pomanjkanje železa hitro spregledamo, ker simptomi niso tako očitni. Kateri so znaki, da je v naši krvi premalo železa?
Značilni simptomi so kronična telesna in duševna utrujenost, občutek šibkosti, zadihanost že po manjšem naporu, razdražljivost in slaba koncentracija, glavobol in omotičnost, pomanjkanje teka, pekoč jezik, razpoke v ustnih kotih, krhki lasje in nohti ter zmanjšana odpornost proti okužbam. Pomanjkanje železa povzroči slabokrvnost. Telo ne proizvede več dovolj hemoglobina, snovi, ki rdečim krvničkam omogoča, da vsem tkivom dovaja kisik iz pljuč. Takrat se pojavijo simptomi pomanjkanja železa. Ti so lahko sprva zelo blagi, če železa primanjkuje le občasno ali ga primanjkuje zelo malo, zato jih velikokrat pripišemo stresnemu in napornemu načinu življenja. Kadar je koncentracija rdečih krvničk v krvi znižana pod določeno mejo, pa govorimo o anemiji. Do takšnega stanja privedejo obsežnejše krvavitve, zmanjšano nastajanje ali povečana razgradnja rdečih krvničk ali pa kombinacija vseh omenjenih pojavov. Nezadostna raven železa v krvi povzroča sideropenično anemijo, ki je najpogostejša.
-
Omejena uporaba telefonov
V francoski vasici Seine-Port južno od Pariza so z referendumom omejili uporabo pametnih telefonov v javnosti. Omejitev velja za odrasle in otroke, brskanje po telefonu je nezaželeno med hojo po ulicah, med uživanjem obrokov ali kave v lokalih, v trgovinah, med čakanjem na otroke pred šolo, na klopcah v parkih … Namesto uporabe zemljevida na telefonu svetujejo, naj ljudje raje vprašajo za pot mimoidoče. Obenem so izdali priporočila, koliko in kdaj lahko otroci uporabljajo pametne telefone v prostem času.
-
Šepetalec kolesom
Začelo se je leta 2019, ko se je v Reykjaviku povečalo število ukradenih koles. Bjartmar Leósson, voznik avtobusa in zapriseženi kolesar, se ni hotel sprijazniti z dejstvom, da so ukradena kolesa pač izgubljena, ampak se jih je odločil izslediti in vrniti lastnikom. V dobrih štirih letih in po več kot 400 vrnjenih kolesih je »šepetalec kolesom«, kot so ga kmalu imenovali, pridobil sloves med oškodovanimi lastniki. Ker so tudi njemu že večkrat ukradli kolo, je dobro poznal te občutke.
-
Čeprav cinka ne potrebujemo veliko, je njegova vloga zelo pomembna, saj skoraj ni tkiva ali organa v telesu, ki bi lahko deloval brez njega.
Večjo količino cinka v telesu potrebujejo jetra in koža, veliko ga je tudi v trebušni slinavki, ledvicah, kosteh in mišicah. V koži omogoča tvorjenje kolagena, zato se že blago pomanjkanje lahko kaže kot hrapava in suha koža. Cink je ključni del več kot 300 različnih encimov, med njimi tudi tistih, ki nadzirajo hormone in živčne prenašalce ter imunske reakcije. Dolgotrajno in kronično pomanjkanje cinka je povezano z različnimi boleznimi, vendar do hujšega pomanjkanja redko pride, saj se v črevesju sprožijo mehanizmi, ki omogočajo boljše...
-
Toplejše podnebje, bolj začinjena hrana?
Jedi v krajih s toplejšim podnebjem so bolj začinjene kot v hladnejših krajih. So tudi izjeme, v veliki večini primerov pa to drži. A zakaj? Raziskovalci so na podlagi pregleda več kot 30.000 receptov, 70 nacionalnih in regionalnih kuhinj in jedi z več kot 90 različnimi začimbami nedvoumno ugotovili, da obstaja med povprečno temperaturo v okolju in začinjenostjo jedi močna povezava. Med razlogi navajajo predvsem dva: zaradi močnih pekočih začimb se hrana v vročini ne pokvari tako hitro, prebivalci pa so se navadili na ta okus, ker jim pomaga...
Naj iz viroze ne nastane pljučnica!
Na telesno odpornost ima starost precejšen vpliv. Z leti postane naš imunski sistem manj odziven na različne dražljaje, saj postanemo bolj dovzetni za nalezljive bolezni, po njih pa tudi dalj časa okrevamo.
Motnje v delovanju imunskega sistema se pogosteje pokažejo pri starejših od 65 let. Zmanjšano je nastajanje nekaterih imunskih celic, ki so ključne za premagovanje okužbe, pogosto so te celice tudi manj aktivne. S staranjem nastaja v telesu manj antioksidantov, ki zmanjšujejo učinke prostih radikalov, vse to pa prispeva k večji dovzetnosti za okužbe. Na imunski sistem ugodno vpliva zdrav življenjski slog z dovolj gibanja ter uživanjem zdrave in uravnotežene prehrane. A ob pešajoči naravni odpornosti to pogosto ni dovolj in pride do okužbe (koronavirusi, virusi gripe), ki se nato lahko razvije v resnejše bolezni. Iz navadnega prehlada lahko nastanejo pljučnica, bronhitis, vnetje sinusov … Pri nekaterih so pogostejše tudi okužbe sečil, ki se zaradi slabše odpornosti ponavljajo.