Pokuril sem adrenalin, zdaj se mi ne mudi

ŠPORTNI VETERANI: BRANE KÜZMIČ
Je eden naših najuspešnejših voznikov relija. Več kot desetkratni jugoslovanski prvak in dvakratni evropski. Nikoli pa slovenski. In tovarniški voznik francoskega Renaulta. Danes relija ne pogreša kaj veliko. »No, na televizijskem zaslonu pa ga le še pogledam,« pravi Brane Küzmič.
Takrat je bilo pri nas vse organizirano v okviru Avto-moto zveze Jugoslavije s središčem v Beogradu, v Sloveniji je bila organizacija v rokah Avto-moto zveze Slovenije. »Na jugoslovanskem reliju so sicer v glavnem sodelovali Slovenci, dosti je bilo tudi Srbov, Hrvatov pa že manj. Iz Bosne in Hercegovine so bili štirje tekmovalci, sem in tja se je pojavil kakšen Makedonec, drugih pa ni bilo. A kljub temu je bilo to dovolj, da se je na startu jugoslovanskih relijev zbralo več kot sto posadk,« se spominja sogovornik. Na vprašanje, kje je danes nekdanja jugoslovanska reli scena, pravi: »V vsakem primeru je slovenska scena v primerjavi s preostalimi v nekdanji skupni državi močno odskočila. Kar nekaj hitrih fantov je; tudi zunaj naših meja jim uspevajo odmevni rezultati.«
-

AKTUALNO
Nobenega dvoma ni, da živimo v nekakšnem brezhumornem svetu, v katerem nas bombardirajo s črnimi vestmi in črnogledostjo. Še najbolj žalostno pa je, da se nemalokrat najraje celo nasmihamo tuji nesreči. Vendar pa bi morali bolj ceniti žlahten humor, saj nas razbremenjuje vsakdanjega stresa in tegob.
Kmalu bodo minila štiri desetletja od smrti Franeta Milčinskega – Ježka, nedvomno največjega slovenskega humorista in satirika vseh časov. Le kdo ne pozna njegovih šal, dovtipov, humoresk … »Jaz nisem kulturnik, sem neke vrste komunalna usluga, sem dvorni norec Nj. Vel. Ljudstva. Ne vem, kako se je godilo drugim dvornim norcem, meni gre dobro,« je dejal nekoč. Precej pred Ježkom je češki književnik in scenarist Karel Čapek dejal, da je »humor najdemokratičnejša človeška navada«.
Stresa ne nadzorujem, spomin pa!

ŠPORTNI VETERANI: ANDREJA OJSTERŠEK URH
Andreja Ojsteršek Urh deluje že pol stoletja v slovenskem namiznem tenisu. Bila je igralka, pozneje trenerka. Zdaj je selektorica slovenske moške članske reprezentance. V svetovni namiznoteniški karavani je edina ženska v tej vlogi.
Srečava se v hotelski recepciji, ki ji ne ustreza najbolj. »Vseskozi potujem: s turnirja na turnir, iz hotela v hotel, potovalke sem, potovalke tja … Saj veste, kako je to, pri šestih desetletjih ...,« pravi sogovornica, ki si je le dan pred odhodom na počitnice, prvih po šestih letih, vseeno vzela čas za pogovor.
Košarkar, ki pa košarke več ne igra

ŠPORTNI VETERANI: PETER VILFAN
Profesionalec venomer ostane profesionalec. Tudi če je športni upokojenec. In eden najboljših slovenskih košarkarjev, član Hrama slovenskih športnih junakov.
Najbrž ga ni treba posebej predstavljati. Peter Vilfan je za Jugoslavijo zbral 121 nastopov v obdobju od 1977 do 1983 in je po številu nastopov zanjo tretji izmed vseh Slovencev. Igral je na petih mednarodnih tekmovanjih, na svetovnem prvenstvu leta 1978 in na evropskem leta 1981. In vnovič je prišlo svetovno prvenstvo – leta 1982. Zbral je paleto kolajn: po eno zlato in bronasto na SP ter po eno srebrno in bronasto medaljo na EP. Ob tem je bil prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance v samostojni Sloveniji. Leta 2013 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, naslednje leto pa je prejel Bloudkovo nagrado za vrhunski mednarodni športni dosežek.
Druženje in miganje sta pomembna

ŠPORTNI VETERANI: VIKTOR ANDREJ SUŠA
Na pogovor se je pripeljal na kolesu. Kljub muhastemu vremenu. »Vsak dan, če se le da, sedem na kolo in se odpeljem do središča Celja,« pove Viktor Andrej Suša, ki bo avgusta dopolnil 90 let.
Kolesarjenje pa ni njegova edina strast. Viktor Andrej Suša je zagotovo najstarejši veteranski plavalec pri nas in verjetno tudi daleč naokoli po Evropi. Bil je športnik v mladosti in športnik je tudi ostal. Na celjskem stadionu Kladivar je treniral tek na srednje proge, kjer je v svoji kategoriji dosegal zelo dobre rezultate. »Najraje sem tekel na 1000 metrov. Že kot mladinec,« pove. Doda, da je bil tudi trikratni mladinski prvak v teku na smučeh, dobrih trinajst let pa trener. Še dandanes se rad poda na smuči. Lani se je trikrat spustil po hribu na Rogli.
Podpora drugim nam pomaga premagati stres

AKTUALNO
V starosti smo srečnejši, pravijo raziskave. Druge raziskave hkrati dodajajo, da se v zadnjem času krepko povečuje število ljudi, ki se borijo s stresom. Tudi starejših.
Podatki so pokazali, da se je pred desetletjem s stresom spopadala dobra tretjina prebivalstva, zdaj se je to število približalo 40 odstotkom, ponekod pa je šlo tudi čez. V angleškem tedniku The Economist je bil pred časom objavljen prispevek, v katerem so zapisali, da sreča doseže vrhunec, ko smo stari 60 let. »V rosnih dvajsetih smo srečni, ker začenjamo samostojno življenje, sami odločamo o sebi, si ustvarimo družino, urejamo stanovanje ... Raziskave kažejo, da nato ta sreča počasi upada do približno 50. leta starosti, potem se ponovno vzpenja. In tako naj bi bili ljudje pri 80 letih srečnejši od tistih, ki so dopolnili 18 let,« so zapisali.
-

AKTUALNO
V hrvaškem Samoborju bodo po vzoru Švedske, kjer imajo taka nadomestila že vrsto let, starim staršem plačevali nadomestilo za varovanje vnukov.
Samobor je hrvaško mesto s skoraj 17 tisoč prebivalci, ki mu pravijo tudi zagrebški satelit. Občina sicer šteje približno 35 tisoč prebivalcev, eno njenih največjih naselij pa je Bregana tik ob hrvaško-slovenski meji, meji pa na brežiško občino. Samobor z industrijo, spodbudami za podjetnike in demografskimi ukrepi, med katere spada tudi šestmesečni brezplačni vrtec za matere podjetnice, v zadnjem času privablja vedno več novih prebivalcev. Zdaj pa je postalo prvo hrvaško mesto, ki bo dodeljevalo mesečno nadomestilo starim staršem, če se bodo odločili za varovanje vnukov. Prva nadomestila naj bi že izplačali konec aprila.
-

ŠPORTNI VETERANI: RUDI HITI
»Drsanje je zelo zdrav šport,« pravi hokejska legenda Rudi Hiti, ki jo po opravkih najraje mahne s kolesom. Njegovo ime je sinonim za hokejsko odličnost, njegova športna zapuščina pa pravcati priročnik za prihodnje generacije.
V maju poteka svetovno prvenstvo elitne hokejske skupine, kjer bo sodelovala tudi slovenska reprezentanca. Enega najboljših slovenskih (in jugoslovanskih) hokejistov vseh časov vprašam, kako bi se utegnila odrezati. »Skupina A je elitna skupina, v kateri igrajo res najboljši hokejisti. Kako bo? Vse je v glavah. Bomo videli. Vse je mogoče, nekaj možnosti za obstanek v eliti pa fantje zagotovo imajo,« odgovori sogovornik, ki bo letos dopolnil 79 let.
S samodisciplino in kolesom nad bolezen

ŠPORTNI VETERANI: PRIMOŽ ČERIN
»Ukvarjanje s športom mi je pomagalo, da se je telo lažje in hitreje odzvalo na bolezen,« pravi Primož Čerin, naš prvi profesionalni kolesar, ki je kolesaril na Tour de France in trikrat na Giro d'Italia.
Kolesarske steze so – vsaj v lepih dneh – že polne kolesarjev. Navsezadnje sta sezono s svojimi ekipami začela tudi najboljša slovenska kolesarja Tadej Pogačar in Primož Roglič. Na kolo je skočil tudi Primož Čerin, drugi Slovenec, ki je nastopil na dirki po Franciji, in prvi, ki je francosko pentljo zaključil. Pred njim je bil Franc Abulnar, ki je leta 1936 na dirki odstopil na deveti etapi. »Lani sem prekolesaril tisoč kilometrov, letos načrtujem, da jih bom dva tisoč, v glavo sem si vtepel, da jih bom morda že prihodnje leto ali nekoliko...
Za zdravje moraš poskrbeti sam

ŠPORTNI VETERANI: ADI URNAUT
Konec julija bo Adi Urnaut, eden najboljših slovenskih odbojkarjev vseh časov, dopolnil 84 let. In še vedno je aktiven. »Športnik nikoli ne preneha biti športnik,« pravi.
Adolf Adi Urnaut je za reprezentanco Jugoslavije odigral 320 tekem. V vrhunsko odbojko je aktivno vključen že več kot 60 let in je pustil viden pečat kot igralec, trener, pedagoški delavec, strokovni delavec in funkcionar. Francoski časopis L'Équipe ga je leta 1966 razglasil za najboljšega evropskega igralca. Je oče treh sinov, vsi so šli po njegovih stopinjah. Najmlajši Tine je dolgoletni kapetan slovenske odbojkarske reprezentance. »Kaj sem dal sinovom, sprašujete? Hm, talent je zagotovo nekaj, sem jih pa, se mi zdi, navadil odgovornosti, vztrajnosti in dela.«



