ŠPORTNI VETERANI: VIKTOR ANDREJ SUŠA

Na pogovor se je pripeljal na kolesu. Kljub muhastemu vremenu. »Vsak dan, če se le da, sedem na kolo in se odpeljem do središča Celja,« pove Viktor Andrej Suša, ki bo avgusta dopolnil 90 let.

Kolesarjenje pa ni njegova edina strast. Viktor Andrej Suša je zagotovo najstarejši veteranski plavalec pri nas in verjetno tudi daleč naokoli po Evropi. Bil je športnik v mladosti in športnik je tudi ostal. Na celjskem stadionu Kladivar je treniral tek na srednje proge, kjer je v svoji kategoriji dosegal zelo dobre rezultate. »Najraje sem tekel na 1000 metrov. Že kot mladinec,« pove. Doda, da je bil tudi trikratni mladinski prvak v teku na smučeh, dobrih trinajst let pa trener. Še dandanes se rad poda na smuči. Lani se je trikrat spustil po hribu na Rogli.

AKTUALNO

V starosti smo srečnejši, pravijo raziskave. Druge raziskave hkrati dodajajo, da se v zadnjem času krepko povečuje število ljudi, ki se borijo s stresom. Tudi starejših.

Podatki so pokazali, da se je pred desetletjem s stresom spopadala dobra tretjina prebivalstva, zdaj se je to število približalo 40 odstotkom, ponekod pa je šlo tudi čez. V angleškem tedniku The Economist je bil pred časom objavljen prispevek, v katerem so zapisali, da sreča doseže vrhunec, ko smo stari 60 let. »V rosnih dvajsetih smo srečni, ker začenjamo samostojno življenje, sami odločamo o sebi, si ustvarimo družino, urejamo stanovanje ... Raziskave kažejo, da nato ta sreča počasi upada do približno 50. leta starosti, potem se ponovno vzpenja. In tako naj bi bili ljudje pri 80 letih srečnejši od tistih, ki so dopolnili 18 let,« so zapisali.

AKTUALNO

V hrvaškem Samoborju bodo po vzoru Švedske, kjer imajo taka nadomestila že vrsto let, starim staršem plačevali nadomestilo za varovanje vnukov. 

Samobor je hrvaško mesto s skoraj 17 tisoč prebivalci, ki mu pravijo tudi zagrebški satelit. Občina sicer šteje približno 35 tisoč prebivalcev, eno njenih največjih naselij pa je Bregana tik ob hrvaško-slovenski meji, meji pa na brežiško občino. Samobor z industrijo, spodbudami za podjetnike in demografskimi ukrepi, med katere spada tudi šestmesečni brezplačni vrtec za matere podjetnice, v zadnjem času privablja vedno več novih prebivalcev. Zdaj pa je postalo prvo hrvaško mesto, ki bo dodeljevalo mesečno nadomestilo starim staršem, če se bodo odločili za varovanje vnukov. Prva nadomestila naj bi že izplačali konec aprila.

ŠPORTNI VETERANI: RUDI HITI

»Drsanje je zelo zdrav šport,« pravi hokejska legenda Rudi Hiti, ki jo po opravkih najraje mahne s kolesom. Njegovo ime je sinonim za hokejsko odličnost, njegova športna zapuščina pa pravcati priročnik za prihodnje generacije.

V maju poteka svetovno prvenstvo elitne hokejske skupine, kjer bo sodelovala tudi slovenska reprezentanca. Enega najboljših slovenskih (in jugoslovanskih) hokejistov vseh časov vprašam, kako bi se utegnila odrezati. »Skupina A je elitna skupina, v kateri igrajo res najboljši hokejisti. Kako bo? Vse je v glavah. Bomo videli. Vse je mogoče, nekaj možnosti za obstanek v eliti pa fantje zagotovo imajo,« odgovori sogovornik, ki bo letos dopolnil 79 let.

ŠPORTNI VETERANI: PRIMOŽ ČERIN

»Ukvarjanje s športom mi je pomagalo, da se je telo lažje in hitreje odzvalo na bolezen,« pravi Primož Čerin, naš prvi profesionalni kolesar, ki je kolesaril na Tour de France in trikrat na Giro d'Italia.

Kolesarske steze so – vsaj v lepih dneh – že polne kolesarjev. Navsezadnje sta sezono s svojimi ekipami začela tudi najboljša slovenska kolesarja Tadej Pogačar in Primož Roglič. Na kolo je skočil tudi Primož Čerin, drugi Slovenec, ki je nastopil na dirki po Franciji, in prvi, ki je francosko pentljo zaključil. Pred njim je bil Franc Abulnar, ki je leta 1936 na dirki odstopil na deveti etapi. »Lani sem prekolesaril tisoč kilometrov, letos načrtujem, da jih bom dva tisoč, v glavo sem si vtepel, da jih bom morda že prihodnje leto ali nekoliko...

ŠPORTNI VETERANI: ADI URNAUT

Konec julija bo Adi Urnaut, eden najboljših slovenskih odbojkarjev vseh časov, dopolnil 84 let. In še vedno je aktiven. »Športnik nikoli ne preneha biti športnik,« pravi.

Adolf Adi Urnaut je za reprezentanco Jugoslavije odigral 320 tekem. V vrhunsko odbojko je aktivno vključen že več kot 60 let in je pustil viden pečat kot igralec, trener, pedagoški delavec, strokovni delavec in funkcionar. Francoski časopis L'Équipe ga je leta 1966 razglasil za najboljšega evropskega igralca. Je oče treh sinov, vsi so šli po njegovih stopinjah. Najmlajši Tine je dolgoletni kapetan slovenske odbojkarske reprezentance. »Kaj sem dal sinovom, sprašujete? Hm, talent je zagotovo nekaj, sem jih pa, se mi zdi, navadil odgovornosti, vztrajnosti in dela.«

ŠPORTNI VETERANI

Nekdanja vrhunska smučarska skakalka Monika Pogladič Marčinkovič je športno upokojena že 17 let. Zdaj najraje v družinskem krogu navija za novo generacijo orlic.

S kolegicami je bila ena začetnic ženskih smučarskih skokov v Sloveniji in je tlakovala pot vsem naslednjim generacijam. Na začetku kariere ji ni bilo lahko, slišala je negativne komentarje javnosti, ki še ni bila vajena žensk, ki skačejo. »Na to se nisem niti najmanj ozirala,« pravi Monika. Negativnost, ki je je bilo nato vedno manj, je ni ustavila. Ustavil pa jo je padec. Prvič leta 2007, nato pa se je na zaletišče še za kratek čas vrnila.

ŠPORTNI VETERANI

Marjeta Šoštarič je bila pred časom odlična smučarka in članica slovenske reprezentance. Zelo uspešno je nastopala tudi na svetovnih tekmovanjih novinarjev. 

V zadnjih treh, štirih zimah ni smučala, ker je imela preveč težav s koleni. »Pravzaprav z enim kolenom, tistim, poškodovanim v mladih letih aktivnega smučanja. Upam, da so mi v Valdoltri z zamenjavo kolenskega zgloba omogočili, da bom letošnjo zimo spet poskušala z zavoji na kakšnih lepo urejenih in ne preveč zahtevnih strminah. Če bom lahko smučala z vnučkoma, bom kar zadovoljna,« začne pogovor dolgoletna novinarka (zdaj upokojena, vendar še vedno aktivna) Marjeta Šoštarič, ki jo nekateri še poznajo kot Marjeto Matvoz.

V Slovenj Gradcu so konec maja leta 2022 odprli objekt s 27 oskrbovanimi stanovanji. Med domačini je takoj vzbudil precej radovednosti, saj je bil blok projektiran in zgrajen kot energetsko učinkovit in je napovedoval bivalno ugodje ob nizkih obratovalnih stroških. V njem je aktivno kot le kaj.

»Nisem kaj veliko razmišljal. Počakal sem na razpis, se nanj prijavil, pogoje sem izpolnjeval, bil sem starejši od 65 let in imel potrdilo, da sem sposoben živeti samostojno. Bil sem izbran, podpisal pogodbo, počakali smo, da so ga dokončno opremili, in zdaj sem tukaj. Že nekaj časa. In še zdaleč mi ni žal,« pripoveduje Vlado Nikolič. Kot pravijo sostanovalci, je eden dejavnejših v bloku. Je neutrudni promotor kolesarstva, tudi politično aktiven, vendar sta gibanje in kolesarstvo, kot pravi sam, njegova okupacija časa. Doda, da se rad druži in mu bivanje tu več kot ustreza in ga zdaj ne bi zamenjal za nič na svetu.

ŠPORTNI VETERANI: Vincenc Butala

Vincenc Butala je sodeloval na številnih veteranskih košarkarskih turnirjih, zdaj je v vrhu svetovne veteranske košarke.

Trma in volja, tako značilni za športnike, sta ohranili ekipe, ki so se preimenovale v veteranske. To je mogoče slišati iz ust marsikaterega veteranskega športnika. »Neodvisno smo se organizirali in se začeli z drugimi klubi, ki jih je doletela enaka usoda, dogovarjati za prijateljske tekme in turnirje. Turnirji so postajali pogostejši, tradicionalni, kmalu tudi mednarodni,« pravi legenda veteranske košarke v Sloveniji in nekdanji odlični košarkar Vincenc Butala. »Prvič smo sodelovali na veteranskem turnirju v Nemčiji, tj.