ŠPORTNI VETERANI

Dogovoriti se za srečanje s 66-letnim Nanijem Matjašičem, človekom mnogih talentov in zanimanj, ni mačji kašelj. Ko pa se le zgodi, je pogovor vse prej kot dolgočasen. 

Kot prvi Slovenec je organiziral boj za naslov svetovnega profesionalnega boksarskega prvaka. In to prvič v Sloveniji, prvič s slovenskim boksarjem in slovensko zmago, potem ko je 9. aprila 2010 Dejan Zavec v Hali Tivoli premagal Argentinca Rodolfa Martineza. Že leta 2006 pa je bil organizator in promotor prvega boja Mr. Simpatikusa, ki ga je neposredno prenašal televizijski program Eurosport, to pa je bil tudi Zavčev edini profesionalni boj na rodnem Ptuju.

Aktualno

Ko je nedavno župan belgijskega mesta Antwerpen dejal, da »ima Evropa veliko težavo, zato se mora zbuditi in jo začeti reševati«, so se prižgale na precejšnjih mestih rdeče opozorilne svetilke. Omenjena »velika težava« so namreč – mamila.

Že nekaj mesecev prej pa se je o Evropi, preplavljeni z mamili, oglasila tudi direktorica Evropskega policijskega urada (Europol) Catherine De Bolle. V pogovoru za vplivni Politico je dejala, da je pravna država v evropskih demokracijah v nevarnosti, če voditelji Evropske unije ne bodo bistveno okrepili svojega odziva na razmah kriminala, povezanega z mamili. De Bolle je tudi opozorila, da je Evropa že postala glavni ciljni trg mednarodnih preprodajalcev mamil – na tem mestu je zamenjala Združene države Amerike.

Športni veterani: Bojan Prašnikar

Letos je dopolnil 70 let. Če tega ne bi vedeli, mu jih še zdaleč ne bi pripisali. Prijatelji in znanci povedo, da velja za človeka, ki ne more biti pri miru. Bojan Prašnikar iz Šmartnega ob Paki še vedno velja za enega naših najbolj izkušenih in trofejnih slovenskih trenerjev. In bo bržkone to tudi še dolgo ostal.

Pojdimo po vrsti: Prašnikar je v treh različnih obdobjih vodil reprezentanco Slovenije, bil je trener sedmih slovenskih klubov (Olimpije trikrat, Maribora, Rudarja Velenje in Mure po dvakrat ter Elkroja, Celja in Primorja), v tujini pa Limassola na Cipru in Cottbusa v elitni bundesligi, kjer je premagal tudi sloviti Bayern in tako okusil slast treniranja v prvi nemški nogometni ligi. Največje uspehe je dosegel z Mariborom, s katerim je osvojil štiri naslove slovenskega prvaka, dva slovenska pokala, leta 1999 pa je dosegel zgodovinski uspeh s prvo uvrstitvijo v skupinski del lige prvakov. Je tudi predsednik Združenja nogometnih trenerjev Slovenije in še nekaj odborov.

Policijska poročila in uradne statistike so konkretne in hkrati skrb vzbujajoče. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je ena od šestih starejših oseb doživela obliko nasilja. Gre za perečo problematiko, aktualno tudi v Sloveniji.

Ob 15. juniju, ko je mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, so z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sporočili, da je »nasilje vedno in povsod nedopustno, žal pa je še vedno prepogosto del našega vsakdana«. Še glasneje in v večjem obsegu so na nasilje opozorili tudi ob mednarodnem dnevu starejših, tj. 1. oktobra.

Športni veterani: Ivo Milovanovič

Tisti dan sta bila na sporedu prav posebna športna dogodka. Tekma na evropskem prvenstvu v odbojki, v Ljubljani pa se je začel veliki mednarodni teniški turnir. Sedela sva ob njegovi hiši v Kolovratu v Ljubiji blizu Mozirja, kamor se je preselil pred ohoho leti.

Seveda sva začela o športu. Ivo Milovanovič je bil nekdaj aktivni športnik, nato zelo aktivni športni komentator na nacionalni televiziji. Nisem ga vprašal, koliko prenosov je opravil v živo, jih je pa komentiral toliko, da je zagotovo eden najbolj prepoznavnih televizijskih komentatorjev daleč naokoli. Še zdaj, pravi, vzame tu pa tam mikrofon v roke in se loti komentiranja, vendar res ob izjemnih priložnostih. »Zdaj imam veliko drugih obveznosti, poleg tega veliko berem, se družim, urejam okoli hiše. Dela nikoli ne zmanjka,« pravi 71-letni Ivo.

Za ene je to »krasni novi svet«, za druge »kompleksen izziv družbe«. Tretji se vsega skupaj še ne zavedajo povsem. Vendar je dejstvo, da gre za »novo in veliko stvar«.

Da je to tako, pove tudi zaslužni prof. Jože Gričar, ki že vrsto let spremlja razvoj orodij umetne inteligence.

»Po novembru 2022 je na internetu zakipelo objavljanje člankov o uporabi orodij umetne inteligence. Razlog za to je bila objava orodja ChatGPT  podjetja  OpenAI s sedežem v San Franciscu. To je nova tehnologija, ki je koristna za vse generacije, tudi za starejše, ki pa jih je treba spodbuditi, da jo bodo začeli uporabljati,« pravi prof. Gričar in dodaja, da »gre za novo in veliko stvar, katere razvoj sloni na desetletjih raziskovanj. Da bi taka orodja za svoje potrebe uporabljalo veliko ljudi, pa smo šele na začetku.

Slovenci radi potujemo. Za kak teden, dva ali tri poleti proti soncu, morju, pozimi na smučišča … Nato se vrnemo v zavetje domačega doma. Da bi se preselili na drug konec sveta, nam niti na kraj pameti ne pade.

V pogovorih z upokojenci o tem, ali bi se bili pripravljeni odseliti iz domačega kraja, na primer v Španijo, Hrvaško, morda v kak kraj na obali v Italiji …, in tam preživeti svoja upokojenska leta, bi tiste, ki bi bili pripravljeni storiti tak korak, lahko prešteli na prste ene roke, pa še v tem primeru bi bilo prstov zagotovo za polovico preveč. Pa še tisti, ki so nekako pogojno pritrdili zamisli, bi to storili pogojno, saj so pospremili odgovor z »no, morda …«

Kako živijo pri sosedih

V zadnjih mesecih so stavke in protesti, ki so se žal pogosto sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje v Franciji. Osrednji vzrok za proteste pa je pokojninska reforma, še zlasti spremembe, kot sta dvig upokojitvene starosti z 62 let na 64 let in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno. Zato nas je zanimalo, kako živijo upokojenci v naših sosednjih državah.

Preden »skočimo« na obisk k upokojencem v Italijo, Avstrijo in na Madžarsko, pa vseeno za hip ostanimo v Franciji. Tamkajšnja vlada je pokojninsko reformo, eno glavnih predvolilnih obljub Emmanuela Macrona, uradno napovedala na začetku letošnjega leta. Njeno sprejetje naj bi bilo nujno, saj naj bi se v nasprotnem primeru francoski pokojninski sistem sesul. Spremembe, zlasti dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno, so na noge nemudoma spravile sindikate in številne druge. V zadnjih mesecih so stavke in protesti po vsej državi, ki so se pogosto sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje. Prav zaradi dogajanja, povezanega s spremembami pokojninske reforme in dobesedno grozečimi napovedmi o možnem sesutju pokojninskega sistema v Franciji, so razmišljanja o razmerah in stanju pokojninskega sistema postala vse glasnejša tudi pri slovenskih sosedah.

Aktualno

V državah Zahodnega Balkana (Albanija je izvzeta) upokojenci predstavljajo precejšnji delež prebivalstva. Bosna in Hercegovina, Srbija z Vojvodino, Kosovo, Črna gora in Severna Makedonija so države, od katerih ima vsaka svojstvene težave. Mladi se iz držav izseljujejo, gospodarstvo usiha, upokojenci pa vse bolj postajajo talci razmer.

Zagotovo ni narobe začeti z okvirom, ki ga določajo povprečne plače. Te so na Zahodnem Balkanu različne in še zdaleč ne dosegajo povprečnih plač v Sloveniji in na Hrvaškem, ki prednjačita s povprečnimi plačami nad tisoč evri. V Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Kosovu, v Črni gori in Severni Makedoniji pa te znašajo med 450 in 730 evri. Seveda podatek o povprečnih plačah ni povsem idealen kazalnik življenja v državi, je pa okvir, znotraj katerega je največkrat določen okvir življenja upokojencev.

Kako živijo pri sosedih

Uradni rezultati zadnjega popisa prebivalstva na Hrvaškem so bili dokaj presenetljivi. Najprej zaradi dejstva, da ima država uradno kar za skoraj deset odstotkov manj ljudi kot pred desetimi leti (letos jih šteje le 3.871.833, kar je za 413.056 manj od prejšnjega popisa), pa tudi zaradi dejstva, da je Hrvaška hitro starajoča se družba. Že skoraj polovica prebivalcev, natančneje 44 odstotkov, je namreč starejša od 50 let. Demografi napovedujejo, da bo slika v manj kot desetih letih še slabša, saj bosta statistično na 3,4 starejšega prebivalca »prišla« le dva mlada. Poleg vsega so vse glasnejša opozorila, da je vzdržnost pokojninskega sistema na prelomni točki.