ŠPORTNI VETERANI: VLADO BOJOVIĆ

Pred srečanjem z nekdanjim rokometašem Vladom Bojovićem sem si predstavljal malce bolj zadržanega možakarja, in to ne glede na to, da je športnik. Pa sem naletel na pozitivnega človeka, s kakršnim že dolgo nisem pil kave.

Od kod ta pozitiva, vprašam nekdanjega jugoslovanskega rokometnega reprezentanta, dolgoletnega rokometaša Celja in tudi ljubljanskega Slovana. »Za vse je kriv šport. Ta te socializira, nauči higiene odnosov, nauči te izgubljati in zmagovati, predvsem pa, kako prenesti poraze, in navsezadnje, da je treba pozitivno gledati na svet, na jutri, na okolico,« pove sogovornik. Rokomet je začel igrati v Celju. Trinajst sezon je igral za Rokometni klub Celje, vmes (1980–1981) je igral za Kolinsko Slovan in bil z njo leta 1980 državni prvak Jugoslavije,...

Aktualno

Evropski statistiki so izračunali, da je nekaj več kot petina populacije starejša od 65 let. Za povrh so dali oceno, da se bo število starejših od 80 let do konca tega desetletja z zdajšnjih skoraj šestih odstotkov povečal na 14,6 odstotka.

Slovenija je del demografske zgodbe. Glede na nedavne analize Svetovne banke, ki je v določenih segmentih in po mnenju številnih ena bolj merodajnih za analize te vrste, spada Slovenija med 20 demografsko najbolj ogroženih držav v evropski družini. Vsak peti prebivalec je starejši od 65 let, trend pa se pomika k še starejši dobi. Zanimivo je, v dobrem smislu, da je Svetovna banka v svoji študiji, ki jo je Beatriz Rose povzela v italijanskem časniku Espresso, pohvalila ukrepe slovenskih oblasti za »omilitev« posledic demografske krize.

Spoznajte jih 

»Pravzaprav se je vse skupaj začelo z angelom,« začne svojo pripoved goslar Pavel Skaza. Iz Spodnjega Doliča (pri Vitanju) je doma. »Taka rumena hiša z rumeno garažo in spredaj rogovilo …« je dejal, ko sva se dogovarjala za srečanje tam v objemu gozdov in v dolini, ki jo sonce obišče ali pa tudi ne.

Pavel Skaza je eden redkih slovenskih goslarjev. V njegovi delavnici, prepolni violin, je glasbo čutiti. Čutiti je zvok lesa, o katerem mojster Skaza govori kot o najljubši ljubimki. »Les je treba poznati, ga prepoznati in spoznati. Ga čutiti ... Navsezadnje smreka daje violini ton,« pove. A glej ga zlomka, sam violine ne igra. In tu se vrnemo k angelu. »Živo se mi je sanjalo, da naj se grem, ko se bom zbudil, učit violino. In ko sem se v sanjah napol zbudil, da bom odšel v glasbeno šolo, se je pojavil angel varuh in mi rekel, naj grem rajši delat, ker bom prej končal.« In je šel.

ŠPORTNI VETERANI

Dogovoriti se za srečanje s 66-letnim Nanijem Matjašičem, človekom mnogih talentov in zanimanj, ni mačji kašelj. Ko pa se le zgodi, je pogovor vse prej kot dolgočasen. 

Kot prvi Slovenec je organiziral boj za naslov svetovnega profesionalnega boksarskega prvaka. In to prvič v Sloveniji, prvič s slovenskim boksarjem in slovensko zmago, potem ko je 9. aprila 2010 Dejan Zavec v Hali Tivoli premagal Argentinca Rodolfa Martineza. Že leta 2006 pa je bil organizator in promotor prvega boja Mr. Simpatikusa, ki ga je neposredno prenašal televizijski program Eurosport, to pa je bil tudi Zavčev edini profesionalni boj na rodnem Ptuju.

Aktualno

Ko je nedavno župan belgijskega mesta Antwerpen dejal, da »ima Evropa veliko težavo, zato se mora zbuditi in jo začeti reševati«, so se prižgale na precejšnjih mestih rdeče opozorilne svetilke. Omenjena »velika težava« so namreč – mamila.

Že nekaj mesecev prej pa se je o Evropi, preplavljeni z mamili, oglasila tudi direktorica Evropskega policijskega urada (Europol) Catherine De Bolle. V pogovoru za vplivni Politico je dejala, da je pravna država v evropskih demokracijah v nevarnosti, če voditelji Evropske unije ne bodo bistveno okrepili svojega odziva na razmah kriminala, povezanega z mamili. De Bolle je tudi opozorila, da je Evropa že postala glavni ciljni trg mednarodnih preprodajalcev mamil – na tem mestu je zamenjala Združene države Amerike.

Športni veterani: Bojan Prašnikar

Letos je dopolnil 70 let. Če tega ne bi vedeli, mu jih še zdaleč ne bi pripisali. Prijatelji in znanci povedo, da velja za človeka, ki ne more biti pri miru. Bojan Prašnikar iz Šmartnega ob Paki še vedno velja za enega naših najbolj izkušenih in trofejnih slovenskih trenerjev. In bo bržkone to tudi še dolgo ostal.

Pojdimo po vrsti: Prašnikar je v treh različnih obdobjih vodil reprezentanco Slovenije, bil je trener sedmih slovenskih klubov (Olimpije trikrat, Maribora, Rudarja Velenje in Mure po dvakrat ter Elkroja, Celja in Primorja), v tujini pa Limassola na Cipru in Cottbusa v elitni bundesligi, kjer je premagal tudi sloviti Bayern in tako okusil slast treniranja v prvi nemški nogometni ligi. Največje uspehe je dosegel z Mariborom, s katerim je osvojil štiri naslove slovenskega prvaka, dva slovenska pokala, leta 1999 pa je dosegel zgodovinski uspeh s prvo uvrstitvijo v skupinski del lige prvakov. Je tudi predsednik Združenja nogometnih trenerjev Slovenije in še nekaj odborov.

Policijska poročila in uradne statistike so konkretne in hkrati skrb vzbujajoče. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je ena od šestih starejših oseb doživela obliko nasilja. Gre za perečo problematiko, aktualno tudi v Sloveniji.

Ob 15. juniju, ko je mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, so z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sporočili, da je »nasilje vedno in povsod nedopustno, žal pa je še vedno prepogosto del našega vsakdana«. Še glasneje in v večjem obsegu so na nasilje opozorili tudi ob mednarodnem dnevu starejših, tj. 1. oktobra.

Športni veterani: Ivo Milovanovič

Tisti dan sta bila na sporedu prav posebna športna dogodka. Tekma na evropskem prvenstvu v odbojki, v Ljubljani pa se je začel veliki mednarodni teniški turnir. Sedela sva ob njegovi hiši v Kolovratu v Ljubiji blizu Mozirja, kamor se je preselil pred ohoho leti.

Seveda sva začela o športu. Ivo Milovanovič je bil nekdaj aktivni športnik, nato zelo aktivni športni komentator na nacionalni televiziji. Nisem ga vprašal, koliko prenosov je opravil v živo, jih je pa komentiral toliko, da je zagotovo eden najbolj prepoznavnih televizijskih komentatorjev daleč naokoli. Še zdaj, pravi, vzame tu pa tam mikrofon v roke in se loti komentiranja, vendar res ob izjemnih priložnostih. »Zdaj imam veliko drugih obveznosti, poleg tega veliko berem, se družim, urejam okoli hiše. Dela nikoli ne zmanjka,« pravi 71-letni Ivo.

Za ene je to »krasni novi svet«, za druge »kompleksen izziv družbe«. Tretji se vsega skupaj še ne zavedajo povsem. Vendar je dejstvo, da gre za »novo in veliko stvar«.

Da je to tako, pove tudi zaslužni prof. Jože Gričar, ki že vrsto let spremlja razvoj orodij umetne inteligence.

»Po novembru 2022 je na internetu zakipelo objavljanje člankov o uporabi orodij umetne inteligence. Razlog za to je bila objava orodja ChatGPT  podjetja  OpenAI s sedežem v San Franciscu. To je nova tehnologija, ki je koristna za vse generacije, tudi za starejše, ki pa jih je treba spodbuditi, da jo bodo začeli uporabljati,« pravi prof. Gričar in dodaja, da »gre za novo in veliko stvar, katere razvoj sloni na desetletjih raziskovanj. Da bi taka orodja za svoje potrebe uporabljalo veliko ljudi, pa smo šele na začetku.

Slovenci radi potujemo. Za kak teden, dva ali tri poleti proti soncu, morju, pozimi na smučišča … Nato se vrnemo v zavetje domačega doma. Da bi se preselili na drug konec sveta, nam niti na kraj pameti ne pade.

V pogovorih z upokojenci o tem, ali bi se bili pripravljeni odseliti iz domačega kraja, na primer v Španijo, Hrvaško, morda v kak kraj na obali v Italiji …, in tam preživeti svoja upokojenska leta, bi tiste, ki bi bili pripravljeni storiti tak korak, lahko prešteli na prste ene roke, pa še v tem primeru bi bilo prstov zagotovo za polovico preveč. Pa še tisti, ki so nekako pogojno pritrdili zamisli, bi to storili pogojno, saj so pospremili odgovor z »no, morda …«