Časi, ko so moški nosili brado zaradi mraza, so že dolgo minili, nekaj pridiha možatosti verjetno še ima, predvsem pa je postala modni element in je v zadnjem desetletju spet vse bolj priljubljena. Negovana brada je res lahko vredna občudovanja, vendar se je zanjo treba potruditi. 

Sodobni moški brade večinoma ne nosijo le zato, ker bi jim bilo odveč vsakodnevno britje, ampak se zanjo odločijo predvsem iz prepričanja, da jim pristaja in da so še privlačnejši. A za ustrezen videz ne zadostuje, da dlačice le   pustijo rasti. Šele oblikovana in negovana brada ter brki moškemu obrazu zagotavljajo želeni poudarek in piko na i. Tako kot lase je treba tudi brado (in brke) redno umivati, česati, negovati in striči. Še posebej to velja za gostejše, polnejše brade, ki ob pomanjkanju redne nege hitro dobijo neprijeten videz.

Hladni decembrski dnevi so kot nalašč za ustvarjanje v zavetju toplega doma. Vonj po toplih začimbah in medenih sladicah je tisto, kar nas spomni na praznične dni. Posebnost prihajajočih praznikov so zagotovo medene hišice, ki postajajo iz leta v leto vse bolj priljubljene tudi pri nas.

Ali želite izdelati svojo medeno hišico ali celo še bolje – pravo medeno vasico? Načrt za hišico povečajte na A4-format. Iz navedene količine sestavin za testo boste lahko izdelali približno 17 hišic. Lahko pa načrt povečate na A3-format ter izdelate eno samo veliko hišico. S škarjami izrežite dele za hišico, jih položite na razvaljano testo ter z nožem natančno izrežite posamezne komponente.

Moda 

Prihajajoči hladni dnevi kar kličejo po uporabnih toplih modnih dodatkih, ki nam ogrejejo glavo, vrat ali roke. Le-ti pa niso samo zato, da nas zavarujejo pred vremenskimi nevšečnostmi, temveč tudi zato, da popestrimo vrhnja oblačila in jim tako dodamo nov, svež modni pridih.

Letos so še posebno modni veliki in široki šali, ki pa jih včasih ne znamo prav dobro oviti okrog vratu ali ramen. Naj vam predstavim nekaj idej.

Širok barvit šal je iz fine volne (velikokrat tudi kašmirske), tkan v zanimivem barvnem žakarskem vzorcu.
•Običajno so taki šali res zelo veliki in največji učinek dosežete, če jih čim manj gubate in ovijate, pravzaprav jih zaradi njihove velikosti težko ovijete okrog vratu. Lahko pa s pomočjo pasa ali okrasne broške dosežete, da ostane tak šal na svojem mestu.

Zdravje

Skrb za zdravje anusa (zadnjika, ritnika) oziroma zadnjične odprtine bi morala postati tako pomembna, kot je skrb za zdravje ustne votline. Spodnja ali zadnja vrata našega telesa si namreč ne zaslužijo nič manjše pozornosti in obravnave kot zgornja ali vhodna vrata, je prepričan dr. Boštjan Mlakar, dr. med., specialist kirurgije, dolgoletni promotor analnega zdravja.

Dr. Boštjan Mlakar se proktologiji (veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi zadnjika in danke) posveča že več kot 25 let, zadnja leta v zasebni kliniki Zdrav splet. Ta ima tudi koncesijo za abdominalne preglede, proktološke preglede, operacije kile in operacije anusa. Konec lanskega leta je pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije izšla brošura Skrbimo za analno zdravje, v kateri razumljivo predstavi navodila za samopregledovanje. Za bralce Vzajemnosti je med drugim povedal, da bi marsikatero bolezensko dogajanje lahko pravočasno sami...

Zdravje

Bolečina je bio-psiho-socialni fenomen, je čutna in čustvena izkušnja, ki jo vsak človek doživlja po svoje. Akutne bolečine (glavoboli, bolečine po poškodbi, operaciji …) prej ali slej izginejo, trdovratne kronične bolečine, ki zaradi degenerativnih sprememb pogosto pestijo starejše, pa ne izginejo, vendar jih je mogoče blažiti.

O sprejemanju in obvladovanju bolečine smo se pogovarjali z anesteziologinjo prim. doc. dr. Neli Vintar,  zdravnico, raziskovalko in pisateljico. Zaposlena je v UKC Ljubljana na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok in deluje na dveh lokacijah, in sicer v glavni stavbi UKC in na Oddelku za terapijo bolečine v protibolečinski ambulanti v Bolnišnici dr. Petra Držaja. »V bolečino je vtkano celotno življenje posameznika – travme iz otroštva, slabe izkušnje v šoli, izguba ljubljene osebe, različni strahovi,...

ZDRAVJE

V Sloveniji zaradi bolezni srca in ožilja doleti nenadna smrt vsako leto okrog 4000 ljudi. Za mnoge smrti, ki so največkrat prezgodnje, je kriva predvsem ateroskleroza (mašenje, poapnevanje, brazgotinjenje žil), ki lahko povzroči možgansko, srčno kap ali periferne arterijske bolezni itd. Ateroskleroza je še posebej nevarna za tiste, ki živijo nezdravo, imajo povečan holesterol, krvni tlak in sladkor, so pretežki, kadijo, se premalo gibljejo in živijo preveč stresno.

O aterosklerozi smo se pogovarjali z zdravnico Marto Dobnikar, dr. med., ki vodi ambulanto splošne družinske medicine v Ljubljani. Že takoj na začetku je povedala, da je ateroskleroza kronična bolezen, pri kateri se v notranjosti žil kopičijo maščobe, holesterol, kalcij in druge snovi, kar vodi do nastanka oblog oziroma plakov. Žile se zato zožijo, kar povzroča manjšanje pretoka krvi do telesnih organov in organskih sistemov. K razvoju ateroskleroze poleg povišanega holesterola prispevajo še:

Prehrana 

Ni napak, če poskusimo skuhati kdaj kaj drugačnega, da pokukamo tudi v druge kuhinje, prej je vznemirljivo. Tokrat si privoščimo jedi po francosko. Naj vas navdušijo okusi in oblike, ki so posebnost francoske kulinarike.

Quiche ali slana pita z brokolijem

Potrebujemo:

za testo: 250 g moke, 125 g masla, ščep soli, jajce, 1 do 2 žlici hladne vode po potrebi

za nadev:

srednje velik brokoli
50 do 100 g poltrdega sira
3 jajca, 2 dl sladke smetane
muškatni orešček, sol, poper
po želji kot dodatek 100 g slanine in strok česna (nekaj vejic drobnjaka, pora ...)