Glutation je eden najpomembnejših celičnih antioksidantov, ki se naravno pojavljajo v telesu. Deluje kot kritični regulator oksidativnega stresa in imunske funkcije ter regulator sinteze in popravljanja DNK.

Vzdrževanje optimalne ravni glutationa je pomembno za preprečevanje bolezni, povezanih z oksidativnim stresom, kot so bolezni srca in ožilja ter rak. Ker ima ključno vlogo pri zaščiti celic pred celičnimi poškodbami, ki jih povzroča oksidativni stres, ter pri razstrupljanju ksenobiotikov in presnove zdravil, je zmanjšana raven glutationa povezana s staranjem. Velik del fiziološkega upada pri staranju nastane zaradi oksidativnega stresa.

Zdravje

Saj vse to že vemo, boste rekli, a vsi vemo, kako težko se je odreči starim navadam, zato ne bo odveč, če preberete naslednje vrstice.

Hoja ohranja zdravje v starosti. Več korakov ko naredimo na dan, manj je tveganja za pojav bolezni srca in ožilja pri odraslih. V novih raziskavah ugotavljajo, da je učinek hoje blagodejen že, če dnevno naredimo manj kot 10.000 korakov, v reviji Circulation piše dr. Amanda Paluch z univerze Massachusetts Amherst v ZDA. Med starejšimi od 59 let imajo tisti, ki naredijo dnevno 6000 do 9000 korakov, od 40 do 50 odstotkov manjše tveganje za pojav bolezni srca in ožilja v primerjavi z vrstniki, ki naredijo le 2000 korakov dnevno. Za vse tiste, ki ne zmorejo toliko hoditi, je pomembno sporočilo, da število korakov, ki presega 2000, znižuje tveganje za bolezni srca in ožilja.

Zdravje 

Zdravnica Mateja Lisjak, specialistka dermatologije, odgovarja na vaša vprašanja o kožnih težavah.

Srbenje kože

Bralka Ivana piše, da ima vsako zimo hude težave s kožo, saj je suha in jo močno srbi. Ker se veliko praska, nastanejo tudi grde razpraskanine. Skrbi jo, da gre za resno obolenje.

Spoštovana gospa Ivana, naj vas najprej pomirim, da ima pozimi podobne težave veliko ljudi, še posebno starejši. Težava ni nevarna, le neprijetna. Najpogostejši vzrok srbeža kože je suha koža, ki lahko zelo srbi, še posebej pozimi. Ko se začne kurilna sezona, postane zrak v stanovanju suh, tudi mraz zunaj kožo izsušuje.

V sodobnem svetu se vse več ljudi srečuje z želodčnimi težavami. Občutek napihnjenosti, tiščanja, spahovanje in kopičenje plinov ter bolečine in krči v želodcu se najpogosteje pojavijo po zaužitju hrane, ki nam ne ustreza. Vzroki pa so lahko različni.

Občutek napihnjenosti povzroča kopičenje plinov v prebavnem traktu, in če se plini ne izločijo, lahko pride tudi do blažjih bolečin in krčev. Vzrok je najpogosteje nepravilna izbira hrane, ki napenja, tudi uživanje težko prebavljive hrane, prehitro hranjenje, pitje gaziranih pijač in prenajedanje. Zaprtje prav tako povzroča nastanek plinov, zato je pri prehranjevanju treba paziti na vnos dovolj vlaknin, ki olajšajo prebavo, ter pitje zadostne količine vode čez dan.

Ambasadorji zdravja

Za ohranjanje zdravja lahko z zdravim načinom življenja veliko naredimo sami, je osnovno sporočilo nacionalne kampanje, ki jo je začelo ministrstvo za zdravje. Poimenovali so jo Ambasadorji zdravja in z njo želijo ozaveščati zlasti o pomenu duševnega zdravja in načinih, kako ga krepiti, o dejavnikih tveganja ter o tem, kdaj je treba poiskati pomoč in kje je na voljo. K sodelovanju so povabili znane osebnosti s področja športa, kulture in digitalnih medijev, ki bodo s pozitivnimi sporočili in svojim zgledom spodbujali skrb za lastno zdravje, pripomogli k preprečevanju porabe alkohola in tobaka med mladimi, destigmatizaciji težav v duševnem zdravju ter ozaveščanju o demenci in preventivi proti rakavim obolenjem. Prvi ambasadorji zdravja so igralka Tina Gorenjak, glasbenik Challe Salle in televizijska voditeljica Melani Mekicar.

Alkohol vpliva na številna področja našega življenja in s tem celotne družbe: duševno in telesno zdravje, zastrupitve, poškodbe, prometne nesreče, samomore, nasilje... Prekomerno uživanje alkohola je tudi eden izmed večjih dejavnikov tveganja za nastanek raka, zlasti glave in vratu ter dojk in jeter, o čemer pa v javnosti premalo govorimo.

Poleg tobaka je alkohol drugi in zelo pogosto sočasen vzrok za nastanek raka v ustih, jeziku, nebu, žrelu, nosni votlini, srednjem ušesu, obnosnih sinusih in grlu. Vsako leto zboli 470 in umre več kot 200 ljudi, podatki iz Registra raka pa kažejo, da največ bolnikov živi na severovzhodnem delu države. Polovica tovrstnih rakov nastane v ustni votlini in jih odkrijejo zobozdravniki, zato so zelo pomembni redni zobozdravniški pregledi. Zgodaj odkrit rak glave in vratu je lahko ozdravljiv, v vsakem primeru pa je njegovo zdravljenje krajše in manj naporno in predvsem za bolnike pomeni boljšo kakovost življenja.