-
Prehrana
Jetra niso romantična kot srce ali skrivnostna kot možgani, so pa enkratna in izredno močna žleza, ki sodeluje pri prebavi v tankem črevesu in pri presnovi v celicah. So brez živcev, zato nas ne bolijo in ne zaznamo bolezni jeter, dokler te niso že napredovale. Je pa res, da se jetra lahko povsem obnovijo, naravno regenerirajo, tudi če je ostala samo četrtina nepoškodovanega tkiva.
Jetra so pravcati kemijski laboratorij telesa, saj opravljajo več kot 60 odstotkov vseh prebavnih nalog ali več kot 500 funkcij. Najpomembnejše naloge so vsekakor razgradnja toksinov in čiščenje krvi ter skrb za presnovo hranil v telesno energijo. V jetrih se shranjuje glukoza v obliki glikogena kot vira energije za telesne celice. V jetrih nastane polovica holesterola, drugo pridobimo s hrano. Toda kar štiri petine holesterola, ki nastane v jetrih, telo uporabi za nastanek žolča v žolčniku. Ta je nujen pri prebavi maščob.
Z redno masažo do boljšega zdravja in počutja
Masaža telesa je oblika terapevtskega dotika, ki zelo pozitivno vpliva na telesno in duševno dobro počutje ter zdravje. Če pri tem uporabimo ustrezno terapevtsko kremo ali olje, je učinek še boljši.
Eden pomembnejših načinov, kako poskrbimo zase in za svoje telo, je redna masaža. Dobro je, če postane del naše redne rutine, saj ima veliko koristnih učinkov. Masaža je odličen način za zmanjšanje stresa in tesnobe. Spodbuja sproščanje endorfinov, ki so naravno sredstvo proti bolečinam in hkrati dvigajo razpoloženje, obenem pa znižuje raven kortizola, ki je povezan s stresom. Če se zaradi stresa počutimo izčrpane in preobremenjene, nas sprostitvena masaža umiri in prežene tesnobo. Bolečine v vratu, ki so posledica napetih mišic in sedenja, lahko učinkovito preženemo z masažo, ki spodbuja krvni obtok in sprošča napetost v mišicah. Z njo se tudi uspešno borimo proti okorelosti in bolečinam v mišicah in sklepih. Pomaga pri nespečnosti in motnjah spanja, ki negativno vplivajo na splošno zdravje in dobro počutje.
Vsestranski pomen prebiotikov za krepitev zdravja
Leta 1995 sta Glenn Gibson in Marcel Roberfroid prva opredelila pojem prebiotiki. Gre za pojmovanje prebiotikov v širšem smislu, po katerem mednje uvrščamo vse užite snovi, ki pripomorejo k ustvarjanju ustreznih življenjskih pogojev za koristne črevesne bakterije. V tem smislu spada med prebiotike tudi sirotka, ki sicer ni hrana za koristne bakterije, a vsebuje mlečno kislino, ki jim godi.
V ožjem smislu so prebiotiki hrana za koristne mikroorganizme. To so neprebavljivi kompleksni ogljikovi hidrati, predvsem fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi. Gre za sestavine vlaknin. Z vlakninami so bogate stročnice, živila iz integralnih žitaric ter zelenjava in sadje. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča v prehrani vsaj 400 g zelenjave in sadja na dan, a ju večinoma užijemo manj. Premalo pojemo tudi polnovrednih žit in tudi stročnic. Po uradnih priporočilih naj bi odrasli zaužili od 25 do 38 g vlaknin na dan. Povprečen odrasel prebivalec ZDA jih zaužije le 3,5 g, torej približno desetkrat premalo. Če nam jih s hrano ne uspe pridobiti dovolj, jo je smiselno dopolniti s prebiotičnimi prehranskimi dopolnili, kot so inulin, oligofruktoza, arabinogalaktan ipd.
Ledvična bolezen pospešuje staranje
Zdravje
Srce in ledvice so zelo povezani in odvisni drug od drugega, na kar (pre)pogosto pozabimo. Slabše ko delujejo ledvice, hitreje se telo stara. Pravzaprav slabo delovanje ledvic vpliva na zdravje vsega telesa, še posebej pa na srce in žile.
Z nezdravim načinom življenja, pri tem mislimo zlasti na premalo gibanja, preobilno prehranjevanje in hitenje od ene obveznosti k drugi, ledvice močno obremenjujemo, pogosto opozarjajo tako kardiologi kot nefrologi. Vedeti moramo, da so ledvice naš čistilni stroj, saj s sečem iz telesa odstranjujejo odpadne snovi in odvečno tekočino. Vsak dan prečistijo (filtrirajo) do 180 litrov krvi, uravnavajo ravnovesje vode in elektrolitov (na primer natrija in kalija), vzdržujejo ustrezno kislo-bazično ravnovesje krvi, uravnavajo število rdečih krvnih...
Zapleti pri pljučnici lahko ogrozijo življenje
Zdravje
Pljučnica je dokaj pogost vzrok smrti pri nas, zlasti med starejšimi ljudmi. Najpogostejši povzročitelj pljučnice je pnevmokok (Streptococcus pneumoniae), ki povzroča tudi meningitis, bakterimijo (vdor bakterij v kri), vnetje obnosnih votlin in vnetje srednjega ušesa, kar je pogosto pri otrocih.
S pravilnim ozaveščanjem bi lahko marsikatero okužbo, predvsem pa zaplete preprečili ali vsaj omilili, je prepričana dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Starejši od 65 let in kronični bolniki, ki jih okužba najbolj ogroža, imajo možnost brezplačnega cepljenja proti pnevmokoknim okužbam.
-
Ne nasedajte prevarantom!
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opažajo, da sta se močno povečala oglaševanje in prodaja različnih pripomočkov ali živil, ki jim prodajalci pripisujejo lažne zdravilne ali medicinske učinke. Vse pogosteje na domove starejših prihajajo osebe, ki ponujajo merjenje krvnega tlaka, krvnega sladkorja, holesterola, gleženjskega indeksa in drugih kazalnikov zdravja ali jih po telefonu vabijo na preventivne zdravstvene preglede. Nikar jim ne nasedajte, te osebe nimajo nobene povezave z zdravstvom, so le akviziterji, ki bi vam radi prodali...
-
Rekreacija
Sprehodi in delo zunaj so, vsaj kar zadeva gibanje v sodobnem življenjskem ritmu, premalo za človeški organizem. To velja za vsa življenjska obdobja. Današnji način življenja prinaša potrebo po dodatnem gibanju, ki ohranja telo vitalnejše. Še posebej se to pozna na hrbtenici in sklepih. Prikazane vaje s palico vzdržujejo in nadgrajujejo vitalnost.
Vaje za ogrevanje med hojo ali kar tako so, kot radi rečemo, vredne zlata. Razmišljajte v smeri, da so vaje s palico lahko tudi edina vadba, ki je primerna tako za ogrevanje, krepitev kot tudi za sproščanje. Čisto enake vaje lahko naredite na različne načine in različno hitro, učinki na telo so prav tako občutno različni. Najprej vadite po ustaljenem načinu ogrevanja s ponavljanji, nato kar se da počasi in ob koncu še lagodno za sprostitev.
Vitamin D in telesna dejavnost ohranjata zdrave možgane
Zdravje
Številni raziskovalci po svetu skušajo ugotoviti, kateri so dejavniki, ki pri mnogih starejših sprožijo zmanjševanje možganskih funkcij in pojav demence. Oba prispevka sta rezultata prospektivnih raziskav, to je tistih raziskav, pri katerih dalj časa spremljajo večjo skupino ljudi, kar dviguje vrednost njihovih ugotovitev.
Raziskovalci Univerze v Calgaryju so ugotovili, da utegne postati dopolnilna terapija z vitaminom D del strategije preprečevanja pojavljanja demence, sploh če se začne zgodaj, še preden se pojavijo prvi znaki upada možganskih funkcij. V študiji so spremljali 12.388 državljanov ZDA, ki so imeli normalne možganske funkcije ali blage motnje. Njihova povprečna starost je bila 71 let. 4637 sodelujočih v raziskavi (37 odstotkov) je jemalo vitamin D, 7751 pa ne.
Pomagajo ohranjati naše zdravje
Probiotiki so zdravju prijazne bakterije, ki nam pomagajo ohranjati splošno zdravje in dobro počutje. Žive kulture teh bakterij v obliki fermentirane hrane so uporabljali že naši predniki, ker so vedeli, da pomagajo pri preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni.
Beseda probiotik izvira iz grških besed pro bios, kar pomeni za življenje. Številna znanstvena odkritja dokazujejo njihove blagodejne učinke na celotno telo. V našem prebavnem traktu živi več kot 1000 različnih vrst bakterij, ki nam pomagajo razgraditi hrano in absorbirati hranila. Antibiotiki so namenjeni uničevanju škodljivih, a žal tudi koristnih bakterij, kar načne zdravo črevesno floro, ki nam pomaga prebavljati. Zdravniki zato ob jemanju antibiotikov pogosto predpišejo jemanje probiotikov, da se v prebavnem traktu ponovno naselijo...
V oljčnih listih se skriva velik naravni zaklad zdravja
Zdravje
Čeprav se raziskovalci že vse od druge polovice 19. stoletja intenzivno ukvarjajo z raziskovanjem zdravilnih učinkov oljčnih listov, so v Sloveniji žal še vedno premalo cenjeni. Po podatkih avstralskih univerz vsebujejo kar 30-krat več antioksidantov kot zelo kakovostno hladno stiskano oljčno olje, zatrjuje Polonca Andrejčič Mušič, ki v svojem tretjem življenjskem obdobju neizmerno uživa v odkrivanju bogate zeliščne zakladnice in izdelovanju naravnih pripravkov.
Ne glede na to, da se je Polonca kot diplomirana gradbenica z doktoratom iz urbanizma vse življenje posvečala izrazito tehničnemu poklicu, je njeno profesionalno pot močno zaznamovalo tudi sobivanje z naravo. Avtorici knjige z naslovom Mediteranska zelišča se zdi nerazumljivo, da pri nas ponujajo tudi izvlečke iz oljčnih listov, ki so k nam pripotovali iz daljne Azije, Avstralije ali Amerike, medtem ko jih po obrezovanju večinoma sežigamo. Namesto tega predlaga, da tovrstne domače sveže narejene izdelke, ki ne vsebujejo konzervansov ali kakršnih koli drugih škodljivih umetnih dodatkov, pripravimo sami ali pa jih poiščemo pri lokalnem zeliščarju.
