Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Privoščimo si grozdje

    Dobro počutjeseptember '23

    Prehrana

    Grozdje ima visok delež sladkorja in vode, zato se lahko hitro pokvari. Presno drobno grozdje hranimo na hladnem – tako mu podaljšamo obstojnost za vsaj dan ali dva. Namizno grozdje ima nekoliko debelejšo lupino, jagode so večje in tudi zato nekoliko obstojnejše. Vsekakor moramo grozdje porabiti čim prej, najlaže ga uporabimo v pecivih, predlagam pa še kakšen drugačen recept.

    Zrelo grozdje je sladko zaradi glukoze oziroma grozdnega sladkorja in enakega deleža fruktoze oziroma sadnega sladkorja. Glukoza zelo hitro dvigne raven krvnega sladkorja, fruktoza manj, še bolj pa nam koristijo vlaknine v lupini, zaradi katerih je GI grozdja nazadnje nižji, kot bi pričakovali. Manjše ko so grozdne jagode, večji delež vlaknin ima grozdje, nižji je GI. Grozdje je bogat vir vitaminov skupine B, razen vitamina B12. Od mineralov po količini izstopajo kalij, magnezij in mangan, zato uživanje grozdja priporočamo za krepitev delovanja srca in ožilja, močne kosti, vzdržljive mišice in uravnavanje delovanja žleze ščitnice. Vsebuje tudi druge minerale v sledovih, kar pa je odvisno od sorte in sestave tal, kjer trta uspeva. Rdeče sorte navadno vsebujejo več mikroelementov, celo železo. Grozdje vsebuje tudi čreslovine (tanine) ter sadne kisline, barvila flavonoidi pa delujejo kot antioksidanti, med njimi je pomembnejši resveratrol, ki je predvsem v rdečem grozdju.

  • Paradižniki in paprike za več zdravja

    Dobro počutjejulij '23

    V naravi vse dozori prav tedaj, ko to potrebujemo, pri paradižniku in papriki pa se za naše zdravje le oblika spreminja (poleti sveže, pozimi pa predelano v mezge, vložnine itd.). Oboje pa je hrana, polna vseh dobrot narave, ne glede na sorte ali barvo, od rdečih, rumenih do zelenih.

    Paradižnik in paprika izvirata iz Srednje Amerike. V Evropo sta prišla šele s Kolumbom, podobno kot krompir, koruza in še marsikaj. Kar nekaj stoletij je moralo preteči, da so ju v začetku 20. stoletja sprejeli po vsej Evropi. No, paradižnik je v 17. stoletju najprej zaslovel v Italiji, zato so mnogi še danes prepričani, da izvira izpod laškega sonca, še zlasti, ker italijanska kuhinja temelji na – pomodorih.

  • Kaj morate vedeti o anesteziji

    Dobro počutjejulij '23

    ZDRAVJE

    Bolnik med splošno narkozo ali anestezijo in med operativnim posegom trdno »spi«, ne čuti bolečin, se ne more premikati, in ko se iz narkoze zbudi, se ničesar ne spomni. Operativni poseg se lahko opravi tudi v lokalni ali področni (regionalni) anesteziji, kar pomeni, da je bolečina odvzeta le določenemu delu telesa, bolnik pa ostane pri zavesti.

    O tem, kaj je anestezija, kaj dela anesteziolog ter kaj naj bi vsakdo vedel, ko se pripravlja na operacijo, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Majo Šoštarič, dr. med., specialistko anesteziologije in reanimatologije, specialistko intenzivne medicine, ki je tudi vodja dejavnosti kardiovaskularne anestezije in intenzivne terapije ter predstojnica katedre za anesteziologijo in reanimatologijo MF Ljubljana. »Celoten razvoj kirurgije, ki je zadnja leta zelo napredoval, ne bi bil mogoč brez razvoja in sodelovanja anesteziologije in intenzivne terapije,« je začela naša sogovornica. Omeni, da so mnogi bolniki prepričani, da je uspeh operacije odvisen le od kirurga. Pa seveda ni tako. »Pri vsaki operaciji, ki je izvedena v splošni ali področni anesteziji ali pa le v sedaciji, je vedno prisoten anesteziolog, ki mu pri delu pomaga tudi anestezijska medicinska sestra ali tehnik. Oba ves čas pazita, da bolnikovo telo med anestezijo normalno deluje.«

  • Modna in lahkotna oblačila

    Dobro počutjejulij '23

    MODA

    Julij in avgust sta meseca, ko so počitnice na vrhuncu in tudi naša polt je že lepo zagorela. Zdaj je pravi čas, da nosimo tudi oblačila v odtenkih barv in z vzorci, za katere se po navadi ne odločimo.

    Oblačila, ki so že v vaši omari, morda potrebujejo le kakšen kos za modno osvežitev. Med možnostmi, kako popestriti garderobo, so oblačila v zelenih odtenkih ali z večjimi vzorci, na primer eksotičnega rastlinja, ali kakšen kos iz tokrat predstavljenih kombinacij.

    Naravni materiali

    Naravni materiali, kot so bombaž, lan ali svila, so sploh poleti najbolj prijazni naši koži in počutju. Res pa je, da niso najenostavnejši za vzdrževanje, saj se mečkajo in jih je težje likati. Najbolje je poiskati nekakšen kompromis med naravno in umetno sestavino, seveda v prid naravnim materialom. Pametno je tudi preveriti, ali boste oblačilo lahko vzdrževali sami s pranjem doma. Vsaka pot v čistilnico in tudi stroški ne bodo opravičili števila nošenj, saj vemo, da poleti oblačila zelo pogosto menjavamo.

  • Likerji za vse okuse

    Dobro počutjejulij '23

    Liker se od žganja loči po tem, da je slajši, vsekakor z nižjim alkoholnim deležem in navadno aromatiziran z zelišči, sadjem, začimbami, oreški. Če so nekoč likerje uporabljali zlasti v zdravilne namene, je to danes bolj ali manj aromatičen dodatek sladicam, kavi, kakavu, koktajlom, vsekakor pa priljubljen aperitiv.

    Likerji naj bi vsebovali vsaj 100 gramov sladkorja na liter in vsaj 15-odstotni volumski delež alkohola. Le redkokateri je staran, kot je značilnost žganja ali podobnih žganih pijač, nekaj tednov odležijo le zaradi maceracije dodatkov in sproščanja njihovih arom v alkohol. Z njimi so se sladkali in omamljali že v srednjem veku, pravijo zgodovinski viri. Pripravljali so jih večinoma menihi, ki so imeli dostop do zelišč in predvsem tudi do alkohola. Večina še danes poznanih (samostanskih) likerjev pa izvira iz 19.

  • Pomladitev zrele kože

    Dobro počutjejulij '23

    Zdravje – Vprašajte dermatologinjo 

    Bralko, ki se je pred kratkim upokojila, zanima, kako bi osvežila oziroma pomladila svoj videz. Ne želi invazivnih posegov, verjetno pa obstajajo načini, s katerimi bi polepšala polt obraza in vsaj malo zgladila gubice okoli ustnic, ki jo najbolj motijo.

    Ker je koža naš največji organ, ki pokriva celotno telo in ga ščiti pred vplivi okolja, tudi znake staranja kože opazimo med prvimi. Koža postaja tanjša in bolj suha ter manj elastična. Zmanjša se tvorba kolagena v usnjici ali dermisu, med kolagenskimi in elastičnimi vlakni se zmanjša količina hialuronske kisline, ki veže vodo in daje koži volumen. Zmanjša se izločanje znoja in lojnic. Koža postane bolj krhka, lomljiva in se hitreje poškoduje kot v mladosti. Pojavijo se gube, ki so najprej površinske, nato pa vse globlje. Koža postaja vse bolj suha, kar je najpogostejši vzrok neprijetnega srbenja kože pri starejših ljudeh.

  • Spolno življenje se ne konča s starostjo

    Dobro počutjejulij '23

    Zdravje

    Pogovor o spolnosti v tretjem življenjskem obdobju je še vedno tabu. Zdravstveni strokovnjaki redko povprašajo pacienta o spolnem življenju, pravi družinski zdravnik dr. Woet Gianotten. Misel, da naši starši in stari starši nimajo spolnih odnosov, utegne biti za nas udobna, razmišlja. Vendar je človek vse življenje spolno bitje, kultura pa to dejstvo prikriva.

    V Hollywoodu je spolnost samo za mlade, zdrave in lepe. Za zdravstvene delavce pomeni spolnost predvsem obravnavo disfunkcij. Rezultat teh napačnih predstav je, da je ljudi v srednjih letih strah, kaj se bo dogajalo z njihovim spolnim življenjem v starosti. To pa je lahko škodljivo. Spolnost in intimnost sta ključna elementa za kakovost življenja, z jasnimi koristmi za fizično in čustveno počutje ter medsebojne odnose.

  • Naravna metoda pomlajevanja

    Dobro počutjejulij '23

    Za sijočo kožo in mladosten videz ne potrebujete dragih krem in serumov, in to ne glede na vaša leta. Zadostuje malo discipline, dobro naravno olje za obraz, ki ustreza vašemu tipu kože, in dotik vaših rok. Deset minut zjutraj in zvečer na očiščen obraz.

    »Masaža obraza izboljša prekrvavitev, spodbuja izločanje toksinov iz telesa ter pospešuje nastanek kolagena in elastana. Z rednim izvajanjem samomasažne terapije lahko zmanjšamo gube, mlahavost, število starostnih peg in aken ter izboljšamo teksturo kože in občutno izboljšamo stanje mišic,« razloži Sanja Majerle, dipl. inž. kem. teh., svetovalka za samopomoč in ljubiteljica naravnega zdravljenja, ki se je po šestnajstih letih dela v farmaciji odločila za samostojno poslovno pot.

  • Zvok v glavi, ki ga drugi ne slišijo

    Dobro počutjejulij '23

    Zdravje

    Tinitus, zvonjenje oziroma piskanje v glavi ali ušesih, je nadležen zvok, zaradi katerega je v Sloveniji do zdaj poiskalo zdravniško pomoč približno 160 tisoč ljudi vseh starosti. Ta nenehno spremljajoči zvok, ki ne izvira iz okolice in ga zato drugi ne slišijo, življenja sicer ne ogroža, ga pa lahko zelo oteži in poslabša njegovo kakovost.

    Točnih podatkov o številu ljudi v Sloveniji, ki te zvoke zaznavajo, ni, pojasnjuje prof. dr. Saba Battelino, dr. med., specialistka otorinolaringologije. »V Združenih državah Amerike razširjenost tinitusa ocenjujejo na dobrih 25 odstotkov, približno enako razširjen je tudi pri otrocih. Le v desetih do 15 odstotkih je moteč do te mere, da oseba poišče zdravniško pomoč. Odrasli pogosto navajajo težave s spanjem, osredotočanjem, pojavom depresivnih misli. Pri otrocih s tinitusom se pojavljajo učne težave, težave z osredotočanjem, sluhom in poslušanjem, hiperakuzo (povečana občutljivost za zvok).«

  • Ne bojmo se prihodnosti

    Dobro počutjejulij '23

    Psihologija

    Ob spremembah, s katerimi se dnevno srečujemo, vse pogosteje slišimo tudi rek, da je »sprememba naša edina stalnica«. Na načelni ravni se vsi strinjamo s tem, drži pa dejstvo, da je nekatere spremembe laže sprejeti kot katere druge.

    Kot je malček navdušen nad prvimi koraki, pa se istočasno odpove tudi ugodju materinega naročja, tako otrokovo veselje ob spoznavanju novih vrstnikov v šoli s seboj prinese tudi obveznosti učenja in domačih nalog. Podobno predanost v zakonu od zrelega človeka terja opustitev uživanja vloge v samskem stanu. In ne nazadnje izguba vitalne moči v pozni odraslosti prinese prazen prostor, ki ga moramo napolniti z drugimi in drugačnimi aktivnostmi.

  • 1
  • …
  • 32
  • 33
  • 34
  • 35
  • 36
  • …
  • 235
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 9, september 2025

    Št. 9, september 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Zgodovinar, ki je prepričan antifašist Akademik dr. Jože Pirjevec je najbolj poznan kot strokovnjak za zgodovino Balkana in mednarodnih odnosov socialistične Jugoslavije. Napisal je več kot dvesto...

    O skrbništvu za odrasle odloča sodišče Mnogi svojci se težko odločijo za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, saj to pomeni odvzem opravilne sposobnosti za določena ali vsa opravila – odvisno od...

    Hormoni vplivajo na počutje in zdravje Večina ljudi je prepričanih, da so hormoni pomembni samo v mladosti, ko botrujejo nenavadnemu ravnanju in obnašanju mladostnikov. A ni tako! Hormoni so pomembni od...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov