Aktualno
-
Aktualno
V zadnjem času pogosto pišemo o primerih goljufij v povezavi z bančnimi storitvami, spletnimi nakupi ali kriptovalutami. S tem vas želimo spodbuditi k večji previdnosti, saj goljufi radi ciljajo zlasti na starejše, ker naj bi bili ti bolj zaupljivi in jih lažje prepričajo k nepremišljenim dejanjem.
Prevaranti so zelo iznajdljivi in vedno znova najdejo nove načine, kako ogoljufati čim več ljudi ter si pridobiti korist. Prevare so skrbno organizirane in se pojavljajo po vsem svetu. Tudi domači prevaranti pogosto uporabljajo na tujih tleh preizkušene metode. Med njimi je vse več takih, pri katerih storilci skušajo pridobiti denar z zavajanjem po telefonu. Tako se že dlje časa v različnih državah pojavlja goljufija, znana kot »vnukova prevara«. Posebna je zato, ker trka na čustva in izkorišča skrb za bližnje. Klicatelj se običajno predstavi kot znanec vnuka ali nečaka, ki se je znašel v stiski, ali pa se pretvarja in skuša pridobiti zaupanje s trditvami, kot je »Saj veš, kdo je pri telefonu«. Marsikdo bi ob pozivu, da je bližnji sorodnik »imel nesrečo, da nujno potrebuje denar za operacijo v bolnišnici, zato ga čim hitreje posredujte«, šokiran razmišljal, kako čim prej pomagati.
Svet Zpiza nasprotuje predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
Na današnji izredni seji, ki je bila sklicana na pobudo predstavnikov sindikatov, je svet Zpiza soglasno nasprotoval predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki predvideva tudi posege v obvezno pokojninsko zavarovanje, saj jih vidijo kot rušenje temeljnih načel sistema. Na seji pa ni bilo predstavnikov delodajalcev.
Predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so ga 10. maja v Državni zbor vložili trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, je bil v prvi obravnavi ocenjen kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Danes so ga obravnavali na odboru DZ, v ponedeljek pa naj bi ga obravnavali na izredni seji DZ.
-
AD 1 Samostojno, a tudi varno
Če vaš družinski član potrebuje vsakdanjo oskrbo, vi pa morate na operacijo ali na zdraviliško zdravljenje, povprašajte v domovih za starejše, ali omogočajo možnost kratkotrajne namestitve (do treh mesecev). Dobro je vedeti tudi to, da morajo po novem domovi starejših, tako javni kot koncesionarji, zagotavljati brezplačne krizne namestitve (do 21 dni, z možnostjo podaljšanja) ljudem, ki ostanejo brez strehe nad glavo zaradi naravnih nesreč, nasilja ali drugih kriznih situacij.
-
København postavlja standarde trajnostnega turizma
Danska prestolnica je predstavila nov model nagrajevanja turistov, imenovan CopenPay. Gre za preprost, a učinkovit koncept: obiskovalci so nagrajeni za dejanja, ki pozitivno prispevajo k mestu in skupnosti. Kako to deluje v praksi? V Københavnu lahko turisti »plačajo« z dejavnostmi, kot so pobiranje odpadkov ob kanalih ali prihod do kulturnih znamenitosti s kolesom ali javnim prevozom. V zameno prejmejo ugodnosti, od brezplačnih vstopov v muzeje in galerije do drugih doživetij v mestu.
-
Anketa
Naše sogovornike smo vprašali, kako jih doživljajo in kaj o njih menijo.
Breda Križnar, ekonomistka, Ljubljana: »Veliko mi pomeni iskreno, zanesljivo in trdno prijateljstvo. Ohranila sem prijatelje iz mladosti, zlasti iz gimnazijskih in študentskih let, pa tudi iz službe, v kateri sem se s posameznimi sodelavkami dobro razumela. Vedno se lahko pokličemo, ne le kadar smo v stiski, ampak tudi za čisto navaden pogovor. Z njimi se lahko iskreno pogovarjam in jim zaupam. Ker sem družabna, rada spoznavam tudi nove ljudi.«
-
Premišljevanja o življenju
Piše: Franci Kek, humorist in publicist
Tako formalno kot službeno sem upokojenec. Službeno s predstavo Penziči, v kateri z Vinkom Šimekom, Borisom Kobalom in Boštjanom Megličem – Peško nastopamo po Sloveniji, formalno pa sem lani junija dopolnil 40 let delovne dobe. Kar veliko za nekoga, ki mu večkrat kdo očita, da ni še nikoli nič delal in ima ob tem še 2.600 evrov pokojnine. Slednje je bila sicer moja »skrita kamera« na omrežju X, kjer sem objavil znesek, ki se je nanašal na prvi pokojninski prejemek – poračun za dva meseca in pol. Šala je bila učinkovita za draženje tistih, katerih preživetveni sistem se napaja iz sovraštva do drugih.
-
Aktualno
Prehod v tretje življenjsko obdobje je obdobje osebne in poklicne preobrazbe, vključno s spremembo identitete, ki je bila več desetletij tesno povezana s poklicem. Za večino delo ni le vir dohodka, temveč pomembno vpliva tudi na našo samopodobo. Ko se kariera bliža koncu, se zato pogosto pojavi občutek izgubljenosti in praznine.
Kako se spopasti z izzivi, kot so izguba statusa, pomembnosti, koristnosti in smisla, s spremembo dnevne rutine, presežkom časa, spremembo dinamike v družini in partnerskih odnosih? Kako ostati dejaven in koristen član družbe ter ohraniti občutek pripadnosti? Tako, da se na upokojitev pravočasno pripravimo. Vzemimo si čas za premor in razmislek, nato pa se čim prej vprašajmo, kaj bi radi počeli od zdaj naprej. Kako lahko svoje izkušnje uporabimo na nov način? Katere dejavnosti nas veselijo? Kaj novega bi želeli poskusiti? Katerih stikov si želimo in kako jih bomo ohranjali? Z odgovori na ta vprašanja bomo okrepili svojo samopodobo in našli način, kako še naprej živeti aktivno, ustvarjalno in povezano. Pri tem ne podlezimo pritisku in pričakovanjem drugih, kaj moramo početi in kako živeti. Izberimo si življenje po svoji meri, željah in zmožnostih. Če pri tem potrebujemo pomoč, jo poiščimo pri tistih, ki že imajo to izkušnjo, in pri strokovnjakih.
Zgodovina denarja je tudi zgodovina kriminala
Aktualno
Če je bila pred leti naša največja skrb, da nam iz torbic ne ukradejo denarnice z dokumenti in kreditnimi karticami, smo danes vse pogosteje priča krajam denarja prek spleta.
Slovenska policija je lani prejela več kot 2500 prijav spletnih prevar, skupna škoda, ki so jo imeli oškodovanci, pa je znašala blizu 40,6 milijona evrov. Najvišja oškodovanja so običajno zaradi investicijskih goljufij ter vdorov v elektronsko pošto in e-banke pravnih oseb. O vsem tem se lahko poučimo na razstavi naslovom Denar in kriminal: tekma brez konca v Muzeju in galeriji Muza v Ljubljani. Razstava nas seznanja s ponarejanjem denarja, ropi bank in bankomatov, prevarami in kibernetskim kriminalom, povezanim z denarjem – pojavi, ki nas spremljajo že od nekdaj, a vedno v drugačni obliki. Poseben poudarek je na razumevanju, zakaj postanemo žrtve ter kako se lahko pravočasno zavarujemo. Kajti žrtev lahko postane vsak od nas, znanje o varnosti pa pogosto poiščemo šele, ko je že prepozno, opozarja Urška Purg, kustosinja razstave.
Gobelin kot plod sodelovanja generacij
Aktualno
Deset let dela, tri milijone vbodov, petdeset odtenkov barv in več kot 11.700 ur šivanja so le nekateri izstopajoči podatki o megagobelinu, zgodbi o sodelovanju, vztrajnosti in skupni ustvarjalnosti v organizaciji Koroškega medgeneracijskega centra (KMC) z Raven na Koroškem.
Predsednica društva Urška Vezonik je na opravljeno delo ponosna. Dodaja, da vsak šiv v tem gobelinu nosi potrpežljivost članic in mentorice Katje Felle, njihovo znanje in srce. Nastajal je počasi, z občutkom in predanostjo – šiv za šivom, dan za dnem. Prav zato ima takšno vrednost. Še posebej jo navdihuje, da je ta projekt povezal generacije. Bogate izkušnje, spretnosti in tradicija so se prepletle z ustvarjalno energijo in svežim pogledom mlade akademske slikarke. Skupaj so dokazale, da lahko različne generacije ne le sodelujejo, ampak ustvarijo nekaj resnično izjemnega.
PRILOGA Preprečevanje padcev v domačih prostorih
PRILOGA
Padci starejših so velika težava, saj se njihova pogostost povečuje, hkrati pa narašča tudi število hudih poškodb, povezanih z njimi. Zaradi staranja prebivalstva so padci in z njimi povezane poškodbe postali pomembna družbena tema, s katero se soočajo države razvitega sveta.
V zadnjih desetletjih so poškodbe pri starejših postale izrazit javnozdravstveni izziv, saj so često hude in lahko vodijo v trajno izgubo funkcionalne samostojnosti. Zdravljenje in rehabilitacija po padcih sta dolgotrajna in finančno zahtevna, pri številnih poškodovancih pa popolno okrevanje kljub sodobnim postopkom zdravljenja ni več mogoče. Poleg tega je to pogosto neposreden ali posreden vzrok za smrtnost pri starejših. Tudi v Sloveniji naraščata število in delež starejših prebivalcev, s tem pa tudi poškodbe, ki so v tej starostni skupini pogostejše. Zaradi njih je vsako leto na zdravljenje v bolnišnice sprejetih skoraj sedem tisoč ljudi, starejših od 65 let. Več kot 75 odstotkov teh poškodb nastane pri padcih. Statistika kaže, da vsako leto zaradi poškodb umre približno 670 ljudi, starejših od 65 let, od tega jih kar 44 odstotkov umre zaradi posledic padcev.