Aktualno
Družabništvo – ne le poklic, ampak poslanstvo
Aktualno
Pomagati osamljenim, se z njimi pogovarjati, prisluhniti njihovim spominom, se z njimi sprehajati, jim kaj malega postoriti, se z njimi poveseliti in življenje pogledati s sončne strani; vse to zajema družabništvo, ki se postopno razvija tudi pri nas. Družabništvo bogati življenje starejših, družabnike pa osrečuje njihovo zadovoljstvo.
O družabništvu starejšim se premalo piše in govori, meni Ana Višnikar, ustanoviteljica Družabnika, saj si marsikdo ne predstavlja, kaj to sploh je. Če na kratko povzamemo, bi družabništvo lahko opisali kot pomembno obliko pomoči starejšim, ki s pogovori in pomočjo pri določenih opravilih predstavlja čustveno podporo starejšim, dviga motivacijo in kakovost njihovega bivanja, pomaga vzdrževati vitalnost, hkrati pa je tudi pomoč njihovim svojcem. Vsekakor mora biti družabnik zaupanja vreden in odgovoren človek, ki premore veliko mero empatije,...
Kar je namenjeno javni rabi, mora biti dostopno vsem
Aktualno
Javni prostor, stavbe, potniški promet in spletni prostor morajo biti dostopni vsem. Nesprejemljivo je, če ga ne morejo uporabljati starejši, osebe z različnimi invalidnostmi in oviranostmi, slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Če si kot družba želimo ustvariti okolje, prijazno vsem, je treba skupni prostor skrbno oblikovati, odpravljati pomanjkljivosti, osebam z različnimi oviranostmi pa nuditi informacije, ki jim olajšajo uporabo javnega prostora.
Zadnje jim bo omogočila nova državna platforma Zgodba petih prostorov. Zamisel je zrasla iz projekta Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi, ki ga je leta 2016 začel Geodetski inštitut RS. V okviru projekta evidentirajo ovire v zunanjem prostoru in hkrati opozarjajo lastnike ali upravitelje, da ovire odstranijo. To so lahko previsoki cestni robniki, preozki parkirni prostori, nedostopni podhodi, tudi previsok vstop in izstop iz vozil javnega potniškega prometa. Podatke posredujejo invalidske organizacije, ki prek pooblaščenih zaupnikov poročajo Geodetskemu inštitutu, kje se z ovirami srečujejo v praksi. V projekt je vključeno že več kot 100 občin, v katerih lahko s pomočjo pregledovalnika (https://pregledovalnik.dostopnost-prostora.si/) vsakdo preveri, po kateri poti naj se odpravi do cilja, da se izogne oviram.
-
Za slovenske zmage
Izvolitev Donalda Trumpa za ameriškega predsednika je bila za marsikatere presenečenje. Tudi tokrat se je izkazalo, da so se napovedovalci izida zmotili. Deloma si to lahko razložimo s posebnostmi ameriškega volilnega sistema. Dejansko so v ZDA volitve predsednika posredne, saj v imenu volivcev odločajo elektorji. Odhajajoči predsednik Biden zapušča položaj, ko je demokratska stranka razdvojena, predvsem so izgubili zaupanje tistega dela ameriške družbe, ki najbolj potrebuje pomoč države.
-
Prenovljena spletna stran Vzajemnosti
Spoštovane bralke in bralci, v želji, da bo spletna stran revije bolj pregledna in berljiva, smo jo prenovili. Še naprej lahko prebirate priljubljene rubrike, le videz je nekoliko posodobljen. Priporočamo tudi vsebino v zavihku Koristne informacije, ki smo jo osvežili in dopolnili. Tam najdete kontaktne podatke nevladnih in humanitarnih organizacij, varuhov pacientovih pravic in številnih društev, ki so lahko v pomoč, ko zbolimo ali nekoga negujemo, območnih enot Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centrov za socialno...
-
Moj pogled
Najlepše melodije se igrajo na najstarejše gosli. Ralph Waldo Emerson
Nikoli, prosim, ne uporabljajte izrazov, kot so starostniki, ostareli, onemogli, starčki ipd. Ali se vam zdijo primerni? Nikakor, saj kažejo manjvrednostno oceno starejše populacije. Imamo mlajšo, srednjo in starejšo generacijo, a prav vsaki pripadajo določene lastnosti in sposobnosti, ki jih velja izkoristiti. Kje so prepotrebne izkušnje in zgodovinski spomin zelo mladih doktorandov? Ob nekoč naši (le) diplomi se danes hvalijo z magisterijem – in hop še na doktorski študij.
-
Tiho pada mrak
v dalji se zgublja korak
in pušča sledi preteklih dni.V srcih se želja rodi
po miru, ljubezni in dobroti
za vse ljudi.
Srečko KosovelPred nami so najlepši prazniki. Ali ste v stiski, ker ne veste, kaj bi podarili svojim najdražjim? Nabiralniki so že polni reklamnih letakov, iz ponudb pa lahko ugotovimo, kako se je vse podražilo, bega nas tudi obilica ponudbe. Kaj izbrati? Škoda je, da bi dneve prebili v iskanju daril po trgovskih centrih. Zakaj pa ne bi podarili nečesa, kar znamo narediti sami. Lahko so to tople nogavice, domači sok, deska, ki smo jo izdelali iz pravega lesa, potica ali piškoti, kot smo jih pekli včasih. Zagotovo bodo takšna darila bolje sprejeta. Predvsem pa tistim, ki jih imamo najrajši, podarimo čas.
-
Anketa
Sogovornike smo vprašali, ali so že kdaj nasedli prevarantom.
Frane Zupančič, ekonomist, Škofljica: »Z neznane številke sem prejel telefonsko sporočilo z logotipom Pošte Slovenije, da mi ne morejo dostaviti paketa, ker nimajo naslova, ter naj svoje podatke posodobim prek njihove povezave. Sledil sem tej povezavi, kjer so od mene zahtevali dodatno minimalno doplačilo in številko bančne kartice. Takoj sem pomislil na možnost spletne goljufije in o tem obvestil Pošto Slovenije. Napotili so me na njihovo spletno stran, kjer so natančna navodila, kako ukrepati v tovrstnih primerih.«
-
Za letak:
Revija za ljudi v zrelih letih
Z vami že več kot 50 let!
Druga stran:
Ali imate tudi vi občutek, da ste zasuti z informacijami. Toda ali res pridejo prave do nas? Vabim vas, da spoznate Vzajemnost, edino revijo za ljudi v zrelih letih, ki ji bralci zaupajo že več kot 50 let. Revija je mesečnik in jo prejemajo le naročniki. Teh pa je okrog 24.000 po vsej Sloveniji, nekaj tudi po svetu.
V Vzajemnosti, ki je ena najcenejših in vsebinsko najbogatejših slovenskih revij, ne boste našli političnih prerekanj, lahko pa boste prebrali prispevke o spremembah s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o pravicah iz zdravstva in sociale in veliko praktičnih spodbud – kako poskrbeti za boljše zdravje, zdravo prehrano, gibanje, našli boste kuharske in vrtnarske nasvete, ideje za prenovo stanovanja in ročna dela, male oglase, križanke ter reportaže z izletov in potovanj po bližnjih in daljnih krajih. V vsaki reviji obujamo tudi spomine in predstavljamo zanimive življenjske zgodbe znanih in manj znanih ljudi. Naročniki pa imajo na voljo tudi možnost brezplačnega nasveta, in sicer s premoženjskopravnega področja, iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, delovnega prava, socialnega varstva in zdravja.
Druga jedrska elektrarna: jo potrebujemo ali ne?
Aktualno
Po "cirkuškem" dogajanju tako na družbeni, predvsem pa na politični ravni okoli napovedanega, in zdaj umaknjenega, referenduma o gradnji druge jedrske elektrarne (JEK2) v Sloveniji, ki naj bi stala ob sedanji jedrski elektrarni v Krškem, še vedno ostaja ključno vprašanje o smotrnosti graditve tako finančno obilnega, pa tudi glede jedrske varnosti vprašljivega projekta.
Vodilo živahnih razprav v državnem zboru in med strokovnjaki ter okoljevarstveniki je, da mora država, da ne bi bila preveč uvozno odvisna in bi lahko zagotavljala stabilnost oskrbe in cen, ob opustitvi fosilnih goriv zagotoviti nove zanesljive zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz nizkoogljičnih virov. Samo obnovljivi viri so preveč nestanovitni, so pomisleki, skupni zaključek pa je, da je za zagotovitev stabilne oskrbe in cen potrebna mešanica jedrske energije in obnovljivih virov.
-
Magičnost merino volne
Merino volna je priljubljen material za oblačila, nanjo prisegajo športniki, primerna je tudi za vsakdanjo rabo. Še posebej jo cenijo Norvežani, pri katerih je del tradicije. Do okolja je bistveno bolj prijazna kot umetni materiali, saj kot naravni material tudi po dolgotrajni uporabi nima nikakršnih negativnih vplivov na okolje. Pridobivanje volne z vsakoletnim striženjem ovac, ki se prosto pasejo na travnikih, ima bistveno manjši okoljski odtis kot pridobivanje bombaža.
Povzeto po wenorwegians.com, Fotografija: Durim Zeqiri
