Aktualno
-
Za slovenske zmage
Ko poslušamo izjave evropskih voditeljev, da je treba več denarja nameniti za obrambo, se vsiljuje vtis, da smo tik pred napadom Ruske federacije. Najglasnejša so opozorila iz Poljske in baltskih držav. Nedavni nastop predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen v evropskem parlamentu je prav tako izzvenel kot poziv k večjemu oboroževanju zaradi naraščajoče verjetnosti, da bo Rusija stopnjevala svojo napadalno politiko, obenem pa je treba stopnjevati sankcije zoper to državo. To sovpada z zahtevo ameriškega predsednika Trumpa, naj članice zveze Nato za obrambo namenijo pet odstotkov svojega družbenega proizvoda. Z drugimi besedami: povečati morajo nakupe orožja pri ameriških proizvajalcih. No, tudi evropska orožarska industrija se krepi, nemškemu Rheinmetallu so, zahvaljujoč državnim naročilom, delnice poletele v nebo.
Reforma zagotavlja dostojnejše pokojnine in stabilnost pokojninske blagajne
Dobro je vedetioktober '25Pokojnine Aktualno
Septembra je v Portorožu potekala že 8. konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katere jedro razprave je bila nova pokojninska reforma. Predavatelji so predstavili demografske podatke, ki so bili temeljni razlog za reformo, stanje gospodarstva v času njenega sprejemanja ter ključne poudarke predlaganih rešitev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter poklicnega in dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Če smo na konferenci govorili še o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki je bil ravno dan pred tem obravnavan na matičnem delovnem telesu v državnem zboru, pa je bila navedena novela 18. septembra na izredni seji v državnem zboru tudi sprejeta.
Uporabljaj vse pripomočke in pomagala, ki obstajajo
AKTUALNO
Življenjska moč ni povezana s tem, koliko časa še imamo. Povezana je s pogledom v prihodnost, pa tudi s tem, da se ozremo čez ramo in pogledamo, kaj se je že zgodilo.
Tako je zapisala norveška igralka, pisateljica in kolumnistka Linn Skåber v predgovoru knjige Starost in radost , ki je nastala na podlagi njenih dolgoletnih druženj s starejšimi ljudmi. »Vedno se mi je zdelo, da je starost zelo zanimiva, veliko sem se ukvarjala z njo. Čisto na začetku se tega v bistvu nisem zavedala, samo všeč so mi bili ljudje, ki so dolgo živeli.« S kratkimi miniaturami predstavlja ganljive, tople in duhovite portrete starejših ljudi, včasih sentimentalne, celo rahlo naivne, spet drugič brutalno realistične.
-
Veseli smo, kadar nas bralci pokličete in poveste, da vam revija ogromno pomeni, ker iz nje izveste marsikaj koristnega. Pravite, da vam daje pogum in vam je potem lažje, če vas kaj teži ali boli. Priznam, da pohvala dobro dene in se naslednje številke lotimo še z več elana. Večkrat pa nas pokličete tudi tisti, ki ste osamljeni in bi radi samo poklepetali. Vsak ima svojo zgodbo, največkrat pa je za njimi težko življenje.
Po izidu septembrske revije nas je poklicala bralka Marjeta, ki je bila tudi med interniranimi na Rabu. Ničesar se ne spomni, ker je bila stara komaj eno leto, po maminem pripovedovanju pa so zelo trpeli. Ob zgodbi z naslovom Lakota je strašna, a še hujša je žeja, se je zjokala. Zdaj je v domu in ima več zdravstvenih težav, ki prav gotovo izvirajo tudi iz tega obdobja. Spomnila je na boj staršev proti okupatorjem in tudi, kaj vse so prestali ničesar krivi otroci, zdaj pa ima večkrat občutek, kot da vse to ni nič vredno. Vendar ona je ponosna na svojo mamo in vse, ki so se borili za svobodo.
-
AKTUALNO
Gospoda pri 86 letih so po preboleli hudi pljučnici odpustili iz bolnišnice. Zaradi dolgotrajnega ležanja je močno oslabel, tako da brez pomoči ne more niti vstati iz postelje. Sam ne more več živeti, potrebuje pa vsakodnevno nego, ki mu je otroka, ki bivata v drugem kraju, poleg tega sta še zaposlena, ne moreta zagotoviti.
Med starejšimi pacienti je veliko podobnih primerov. Nekateri nimajo svojcev ali ti ne morejo ustrezno skrbeti zanje. Dogaja se, da pacienta tako hitro odpustijo v domačo oskrbo, da svojci ne utegnejo prilagoditi pogojev za nego, na primer priskrbeti bolniških postelj in ustreznih pripomočkov. Marsikateri niso vešči nege po poškodbah ali pri hujših zdravstvenih stanjih. Kako hude so stiske, dobro vedo socialne delavke v bolnišnicah, ki pogosto pomagajo iskati rešitve.
-
AKTUALNO
V dislocirani enoti Doma starejših občanov Metlika, namenjeni stanovalcem z demenco, so pred kratkim dobili novo terapevtsko pridobitev – avtobus, ki omogoča virtualno vožnjo.
Za začetek so se peljali na morje. Navdušenje med stanovalci, ki so tako rekoč iz vse Slovenije, je veliko in vsak se je spomnil kakšne zgodbe z nekdanjih potovanj na obalo. »V prihodnje bomo v bližini postavili še nekaj klopic in zasadili drevesa ter kot na pravi avtobusni postaji postavili table z imeni krajev, od koder prihajajo naši stanovalci,« razlaga direktorica Ivica Lozar. Ideja, ki je bila presenetljivo hitro uresničena, je bila njena.
-
MOJ POGLED
Prava inkluzija ni zgolj prostor, je kraj, kjer je vsakdo cenjen, slišan in vključen. Neznani avtor
Na kaj pomislite ob besedi inkluzija (vključevanje)? Se vam zdi, da je to le beseda ali jo tudi živite? Pogosto nanjo prisegamo, v praksi pa precej šepamo.
Vsi velikokrat jamramo nad vremenom, posledičnim slabim počutjem, celo že nad polno luno in tudi njenimi menami. Pa res vedno upravičeno?
Udeležila sem se mnogih dogodkov, kjer so se predstavljale skupine oseb s tako ali drugačno prikrajšanostjo, in vedno znova ugotavljam, da se njihove zgodbe še vedno dotaknejo le redkih. A nas je k sreči vedno več. In prav vsak dogodek šteje. Srečujem ljubke downovčke pa gluhoslepe, ki me vedno znova pozitivno presenečajo, pred kratkim pa sem spoznala tudi osebe, ki slikajo z nogami in usti. Ali si to lahko zamišljate? Še z rokami ne znam. Zgodilo se je v Dolu pri Ljubljani v začetku septembra. Bilo je poučno, naravnost nepozabno.
-
Prosti časoktober '25Dom Aktualno
Sveče imajo kot razsvetljava in kot del verskih običajev dolgo zgodovino. Poznamo jih veliko vrst, za različne namene, od aromaterapije do romantične razsvetljave, največ pa jih prižgemo na grobovih, še posebej ob 1. novembru.
Poznali so jih že v starem Egiptu, o čemer pričajo najdbe predmetov, podobnih svečnikom, in nekatere upodobitve na grobovih, narejene pa so bile najverjetneje iz vlaknastih rastlin, prepojenih z živalsko maščobo. Iz živalskega (najpogosteje ovčjega) loja so bile tudi sveče v stari Grčiji, kasneje tudi iz čebeljega voska, prav tako so sveče iz voska poznali v starem Rimu, kjer so jih poleg sicer bolj razširjenih oljenk uporabljali kot vir svetlobe. Na Kitajskem so jih v času dinastije Han, približno 200 let pr. n. št., izdelovali iz čebeljega voska, cimetovega olja in voskov, pridobljenih iz žuželk, na Japonskem pa iz rastlinskih olj, uporabljali pa so jih pri verskih obredih in kot vir svetlobe.
-
oktober '25Zdravje Aktualno Okolje
Zdravilni učinki glasbe in narave
Glasba ima – bodisi s poslušanjem ali aktivnim muziciranjem – globok vpliv na dojemanje kakovosti življenja pri starejših. Njena edinstvena moč je, da prebuja možgane, pomaga aktivirati speče ali poškodovane nevronske povezave, spodbuja gibanje in vzbuja pozitivna čustva. Znane so koristi bivanja v naravi na svežem zraku in naravni svetlobi za splošno dobro počutje. Narava in glasba imata torej prirojeno povezavo – ko ju združimo, zdravilni učinki bivanja na prostem in spodbudna energija glasbe poživijo čute ter predstavljajo osvežujoč odmik...
-
AKTUALNO
Nobenega dvoma ni, da živimo v nekakšnem brezhumornem svetu, v katerem nas bombardirajo s črnimi vestmi in črnogledostjo. Še najbolj žalostno pa je, da se nemalokrat najraje celo nasmihamo tuji nesreči. Vendar pa bi morali bolj ceniti žlahten humor, saj nas razbremenjuje vsakdanjega stresa in tegob.
Kmalu bodo minila štiri desetletja od smrti Franeta Milčinskega – Ježka, nedvomno največjega slovenskega humorista in satirika vseh časov. Le kdo ne pozna njegovih šal, dovtipov, humoresk … »Jaz nisem kulturnik, sem neke vrste komunalna usluga, sem dvorni norec Nj. Vel. Ljudstva. Ne vem, kako se je godilo drugim dvornim norcem, meni gre dobro,« je dejal nekoč. Precej pred Ježkom je češki književnik in scenarist Karel Čapek dejal, da je »humor najdemokratičnejša človeška navada«.
