Aktualno
-

Premišljevanja o življenju
Svoje razmišljanje sem začela pisati vsaj trikrat, vsakič drugače. Najprej o tem, kar zadnje čase doživljam. Ko sem se pred časom namreč malo več pojavljala v medijih, so padale pripombe, češ kaj pa ta stara baba dela na ekranih, da naj se malo pogledam v ogledalo in si kupim likalnik, da polikam gube …
Ob teh besedah sem bila, priznam, jezna. Pa daleč od tega, da bi me to zelo ganilo; jezila so me dvojna merila. Kajti če bi se po dolgem času na televiziji pojavil moški mojih let, bi verjetno pisali, kako je šarmanten, zrel, moder, kako vsaka njegova guba priča o njegovih izkušnjah … Ženske smo tako marsikdaj potisnjene v nujnost lepotnih operacij, nasilnega pomlajevanja, ohranjanje videza tridesetletnic.
-

Aktualno
Sogovornice in sogovornike smo povprašali, ali je enakopravnost žensk in moških pri nas samoumevna.
Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in profesorica: »Že kot mlada sem se zavzemala za enakopravnost z moškimi kolegi in pri tem dosegla velik napredek. Seveda ob podpori nekaterih drugih kolegic znanstvenic. Kljub temu imajo ženske še vedno manj možnosti za napredovanje, nižje plače in redkeje dosežejo prestižna priznanja, zato ta boj še vedno traja. Evropske statistike kažejo, da je v manj razvitih državah več žensk na visokih položajih, medtem ko v tehnološko razvitih prevladujejo moški.«
-

AKTUALNO
V marsikateri občini si prizadevajo zagotoviti možnost, da starejši občani ostanejo čim bliže doma, kar je prednost tako zanje kot za njihove svojce. V haloški občini Cirkulane razmišljajo o ureditvi posebne vasice za starejše.
Županja Cirkulan Antonija Žumbar je večino svoje delovne dobe preživela v domovih za starejše. Zanjo je bila to neprecenljiva izkušnja, predvsem zaradi pridobivanja znanja od sodelavk in sodelavcev o tem, kako razumeti starejše. Rodila se je ideja, da bi zanje poskrbeli tako, da bodo čim bolj povezani s svojci in sovaščani. Njena vizija, ki jo podpirajo tudi občani, je, da bi zgradili vasico, ki so jo poimenovali Katarinina vas. Zemljišče, na katerem jo želijo zgraditi, je ob njihovi cerkvici sv. Katarine iz 13. stoletja.
Svet Zpiza za izredno uskladitev pokojnin v višini enega odstotka

Pokojnine, ki jih je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) sredi februarja že redno uskladil za 4,2 odstotka, naj se od 1. marca uskladijo še izredno, in sicer za en odstotek, je sklenil svet zavoda.
Po tem sklepu zagotovljena pokojnina in zagotovljena vdovska pokojnina znašata 826,15 evra. Višji zneski bi bili v skladu s sklepom izplačani najkasneje maja. Vendar pa mora soglasje dati še vlada.
Predlog za izredno uskladitev so podale članice sveta, ki so bile imenovane na predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Rast povprečne plače v letu 2025 je bila namreč za več kot 20 odstotkov nižja od jesenske napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj, posledično pa je bila nižja tudi redna uskladitev pokojnin, je v predstavitvi predloga na seji sveta dejala članica sveta Lidija Šubelj, ki je predstavnica vlade.
-
Revija Jana v začetku marca že tradicionalno izbira žensko, ki je v družbi še posebej pustila pečat v prejšnjem letu. V uredništvu so za letošnji natečaj Slovenka leta izbrali sedem žensk, ki s svojim delom, znanjem in pogumom pomembno prispevajo k razvoju družbe in navdihujejo s svojim zgledom.
V uredništvu Vzajemnosti smo veseli, da je med kandidatkami tudi Marija Merljak, naša dolgoletna sodelavka, sicer pa prehranska strokovnjakinja, ki že desetletja s predanostjo in izjemnimi nasveti odpira nova obzorja razumevanja hrane in njenega vpliva na zdravje. Prisega na doma pridelano in z ljubeznijo pripravljeno hrano in je prepričana, da je zdrava hrana najboljši zdravnik in ključ do dolgoživosti. Svoje znanje in izkušnje deli na številnih delavnicah, predavanjih, v televizijskih in radijskih oddajah, v časopisih in revijah ter tudi v prehranskih priročnikih- ravnokar piše že dvanajstega po vrsti.
-
Naj pust ne bo le širokih ust, ampak tudi dobrega srca, pozivajo na Radiu Ognjišče. V sklopu tradicionalne Pustne Sobotne iskrice bodo jutri v radijski akciji zbirali darove za otroke. Zbrana sredstva bodo v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije namenili za gradnjo vrtca oziroma male šole v Srednjeafriški republiki. Popoldne pa vabijo maškare na pustni ples v Zavod sv. Stanislava v Ljubljani , kjer jih bo zabaval Ansambel Saša Avsenika.Denar lahko darujte v oddajo preko telefona oziroma kadarkoli preko QR kode, ki jo najdete na povezavi: dobrodelna pustna iskricaZa čim bolj varno uporabo interneta

Spletno potrošništvo ni zgolj vprašanje dostopa do tehnologije, temveč vprašanje razumevanja, zaupanja in občutka varnosti. Zato Dan varne rabe interneta, ki ga obeležujemo 10. februarja, v ospredje postavlja temo potrošnikov na spletu. Pri čemer pa socialno podjetje Simbioza ugotavlja, da so najbolj ranljivi potrošniki na spletu starejši.
Spletno nakupovanje, spletne banke, aplikacije in digitalne storitve starejšim pogosto omogočajo večjo samostojnost in lažji dostop do storitev. Vendar pa hiter razvoj digitalnih orodij, agresivni tržni prijemi, zavajajoče spletne ponudbe in vedno bolj prefinjene spletne prevare predstavljajo resna tveganja, zlasti za tiste, ki z digitalnim okoljem nimajo dolgoletnih izkušenj. Starejši so zato pogosto tarča lažnih spletnih trgovin, prevarantskih oglasov, naročniških pasti in zlorab osebnih ali finančnih podatkov.
Znižanja prispevkov ruši sistem pokojninskega zavarovanja

V odzivu na predlog znižanja prispevkov za pokojninsko zavarovanje samozaposlenih in kmetov z do 30.000 evrov letnih prihodkov Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije opozarja, da bi to pomenilo odstop od sistema in privilegiranje določene skupine zavarovancev, odločitev pa bi zahtevala tudi dodatna sredstva državnega proračuna.
Uveljavitev predloga novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov - po katerem bi se samostojnim podjetnikom in kmetom, ki letno ustvarijo do 30.000 evrov prihodkov, zavarovalna osnova za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določila v višini 60 odstotkov minimalne plače, ne 60 odstotkov povprečne plače, kot velja sedaj - bi pomenila odstop od sistema, po katerem morajo biti pravice iz zavarovanja odraz plačanih prispevkov, je opozoril Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). Že po trenutni zakonodaji samozaposleni in kmetje, ki plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove, ne dosegajo odmere od dejanske pokojninske osnove, ampak se jim izvede odmera od socialnega korektiva - najnižje pokojninske osnove.
februar '26Ljudje Medgeneracijsko Aktualno

Mostov ne gradijo, ampak gojijo
V INDIJSKI ZVEZNI DRŽAVI Meghalaya, eni najbolj deževnih pokrajin na svetu, ljudstvi Khasi in Jaintia iz korenin kavčukovca že stoletja ustvarjata žive mostove, ki rastejo, se krepijo in z leti postajajo vedno bolj trdni. Korenine z bambusovimi oporami usmerjajo čez reke in slapove, kjer se sčasoma prepletejo v naravne prehode. Nastanek enega mostu traja tudi več kot 25 let, zato zahteva sodelovanje več generacij. Mostovi imajo pomembno okoljsko vlogo: utrjujejo tla, preprečujejo plazove in ustvarjajo bogate ekosisteme za številne rastlinske...
AKTUALNO
Na Hrvaškem je registriranih 670 ustanov, ki nudijo nastanitev starejšim. Tri so v lasti države, v njih je prostora za nekaj čez 200 oseb, 45 jih je v lasti županij in mest, v njih je prostora za nekaj več kot 11 tisoč oseb, kar 622 pa je zasebnih domov, v katerih je skoraj 20 tisoč postelj. Po podatkih ministrstva za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko je skupno število vseh nastanitvenih kapacitet za starejše približno 30.000.
Z natančnim številom slovenskih stanovalcev v hrvaških domovih za starejše ne razpolaga nihče. Zagotovo pa jih je največ vzdolž meje od hrvaške Istre do hrvaškega Zagorja, kar precej Slovencev pa je v domovih v obmejnem Samoboru in kraju Cestice, ki ga od Ormoža ločuje le reka Drava. Ker sta obe državi od leta 2013 članici Evropske unije, omejitev za bivanje Slovencev in drugih državljanov EU na Hrvaškem ni. Vendar pa ni skrivnost, da so zasebni ponudniki oskrbe za starejše v veliki večini predvsem gostinsko-nastanitveni obrati, ki so kadrovsko, prostorsko in še kako neprimerljivi s slovenskimi domovi. Zato so leta 2022 na Hrvaškem sprejeli zakon, ki tem ustanovam narekuje reorganizacijo v štirih letih.



