Aktualno
V kakšni družbi zares želimo živeti
O tem bodo med 30. septembrom in 2. oktobrom razpravljali na največjem dogodku za starejše v Sloveniji, ki sovpada z mednarodnim dnevom starejših 1. oktobra. V Cankarjevem domu bo namreč potekal 24. festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) pod povezovalnim geslom: Vsi smo ena generacija!
V soorganizaciji Proeventa in Mestne zveze upokojencev Ljubljana OPZDU bo festival tudi letos s številnimi partnerji in bogatim programom poudaril pomen aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja ter medgeneracijskega sodelovanja. Slovesno odprtje bo v torek, 30. septembra, ob 10. uri, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Osrednji govornik bo častni pokrovitelj festivala, predsednik Vlade RS dr. Robert Golob.
Testiranje sistema alarmiranja ob naravnih nesrečah
V soboto bo preko mobilnih telefonom prvič preizkušen sistem za množično obveščanje in alarmiranje po javnih mobilnih omrežjih z imenom SI-Alarm.
Sistem bomo dobili kmalu, deloval bo v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje, ki bo lahko ob javnih nesrečah, kot so potresi, poplave, požari, večji izredni dogodki ter druge krizne situacije, pravočasno opozorila na nevarnost državljane na določenem območju. Obvestila, ki jih bodo prejeli uporabniki mobilnih telefonov, bodo razvrščena v štiri stopnje, pri čemer prva stopnja predstavlja največjo in neposredno nevarnost, zato teh sporočil ne bo mogoče izključiti. Prejemanje obvestil bo za uporabnike samodejno in brezplačno, poleg njih bodo ob morebitnih izrednih dogodkih še vedno v uporabi tudi sirene, spletna obvestila in objave v medijih.
-
Danes se začenja Evropski teden mobilnosti, kampanja za spodbujanje čistega in trajnostnega prevoza. To je tudi priložnost za spremembo potovalnih navad.
Z geslom Mobilnost za vse! želi Evropska komisija opozoriti, da je pomembno zagotavljanje dostopnosti do trajnostnega prevoza za vse skupine prebivalcev ne glede na njihov dohodek, lokacijo, spol, starost ali sposobnosti. Veliko ljudi se namreč sooča z visokimi stroški prevoza ali pomanjkanjem prevoznih možnosti, to pa omejuje njihov dostop do delovnih mest, izobraževanja, zdravstvenih storitev in drugih ključnih dejavnosti. Ta pojav je imenovan prevozna revščina, s čimer se soočamo tudi pri nas.
Zgodovinar, ki je prepričan antifašist
NAŠ POGOVOR
Akademik dr. Jože Pirjevec je najbolj poznan kot strokovnjak za zgodovino Balkana in mednarodnih odnosov socialistične Jugoslavije. Napisal je več kot dvesto člankov in dvanajst knjig. Najbolj odmevne so Tito, Stalin in Zahod, Nastanek, razvoj in razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije (pred kratkim so jo ponatisnili z novim naslovom: Jugoslavija 1918–1992), Zgodovina Slovencev v Italiji, Jugoslovanske vojne 1991–2002, »Trst je naš!«: Boj Slovencev za morje (1848–1954), Tito in tovariši, Partizani itd. Je resnična avtoriteta, saj njegovi izsledki vedno temeljijo na izčrpnih arhivskih raziskavah ter uravnoteženem pogledu na preteklost. Bil je prvi zgodovinar, ki je združil srbske, hrvaške, črnogorske, bosanske ter makedonske vire v celovito in vsestransko obdelano zgodbo. Sicer pa je zaveden tržaški Slovenec, demokrat in prepričan antifašist.
-
Kako sva s sosedovim Francem premagala strah
Otroci iz naše vasi smo se veliko družili. Večkrat smo bili prisotni, ko je nekaj let starejšega Franca mama kregala, če ni takoj ubogal: Samo malo počakaj, ko boš šel v šolo, boš že videl ... Nikoli dokončan stavek je obvisel v zraku in rasel z njim kot strašna grožnja.
Jaz, tri leta mlajša, pa sem šolanje težko pričakovala. Neke nedelje sem po končani maši sama šla k učiteljici, da se ji pokažem, če sem že dovolj velika za v šolo. Z mamo sva se večkrat ustavili pri njej, ker je bila njena sovaščanka in vrstnica. Veselo se je nasmejala in rekla, da bom morala še počakati, da bom stara sedem let.
-
september '25Zdravje Aktualno Narava
Drevesa hladijo vročino v mestih
Drevesa lahko močno vplivajo na zniževanje poletne vročine v mestih. Vse višje temperature v mestnih središčih povzročajo številne težave – od zdravstvenih, ki najbolj ogrožajo starejše in bolnike, do energetskih zaradi vse večje potrebe po hlajenju prostorov. Mestne uprave zato marsikje razvijajo strategije, kako znižati temperaturo v ulicah. In ravno sajenje novih dreves ter ohranjanje starih imata tu zelo pomembno vlogo. Raziskava, ki je zajela 110 mest v 17 različnih podnebjih, je pokazala, da drevesa v najbolj vročih in vlažnih podnebjih...
-
Sodobna tehnologija je kot neznan vrt. Starejši se pogosto bojijo stopiti vanj. A, ko to storijo, odkrijejo poti, ki vodijo do novih povezovanj, učenja in razumevanja sveta. (Neznani vir)
Spominjam se časov prvih računalnikov. Zanj si porabil pol mize, da si ga lahko postavil nanjo. Sledil je napredek. Postajali so vse tanjši, manjši in zmogljivejši, v službah smo jih počasi dobivali na pisalne mize, vsak svojega, nekateri celo prenosnike v posebnih torbicah. Bilo je pred skoraj 20 leti, ko sem napredovala na vrhovno državno tožilstvo in kot vodja oddelka na okrožnem izgubila svojo čudovito Jelico, ki je natipkala prav vse, kar sem potrebovala, mi zjutraj natisnila pošto in jo položila na mizo. Tam je sicer bil tudi računalnik, a ga nisem uporabljala. Vsa besedila smo namreč tožilci narekovali v ročni diktafon, natipkale pa so jih pridne strojepiske.
Bojim se svojega odraslega otroka
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Te besede gotovo povzročijo nasprotujoče si reakcije, od vzklika, kakšna norost je pa zdaj to, do izrečenega ali neizrečenega priznanja, da je to res. Moje pisanje je namenjeno tistim, ki (si) to glasno ali manj glasno priznajo. Priznanje je – ne glede na odtenek – pogumen in obenem odrešujoč korak, saj se začenja pot spremembe. Je pot, ki v odnos med odraslimi osebami prinaša jasnost in spoštovanje. Večji je strah, pogumneje moramo stopiti na pot, morda bomo potrebovali tudi pomoč. A stopiti na pot je vredno – za dobro vseh vpletenih.
-
Za slovenske zmage
Letos se spominjamo konca druge svetovne vojne, in ko spremljamo dogajanje po svetu, nas skrbi, da smo na pragu nove svetovne morije. Voditelji protinacistične koalicije so se na Jalti dogovorili, kako naj bo svet urejen po koncu vojne, preprosto povedano, sporazumeli so se o vplivnih območjih, ki bi jih obvladovale zmagovite velesile. Pravzaprav sta se o tem dogovorila ameriški predsednik Roosevelt in sovjetski voditelj Stalin. Britanski predsednik vlade Winston Churchill pri tem ni imel pomembne besede, saj je bilo sogovornikom jasno, da je britanski vpliv v svetu v zatonu. Dogovor, dosežen na Jalti, je bolj ali manj obveljal vse do razpada Sovjetske zveze in Varšavskega pakta. Sovjeti so vladali v vzhodni Evropi, Američani pa v zahodni.
-
Bralci Vzajemnosti v dolini slapov
Prvo julijsko soboto, ko je v dolini pritiskala huda vročina, smo se bralci Vzajemnosti s turistično agencijo Alpetour in odlično vodnico Vesno Ažman odpravili na hladno, konkretno v avstrijsko dolino slapov Maltatal. Po gorski cesti smo se povzpeli ob reki Malti, kjer smo občudovali številne slapove. Naš cilj je bilo umetno akumulacijsko jezero Kölnbrein na višini 1920 metrov, ki je obdano z 200 metrov visokim zidom in zadržuje kar 1,5 milijona kubičnih metrov vode.
