Aktualno
-
Aktualno
Spoštovana urednica,
revija Vzajemnost je izvrstna in v njej nikoli nisem našla nobene pomanjkljivosti. Vseeno pa vam predlagam rubriko Smeh ni greh, v kateri bi bralci, ki imajo smisel za humor, pošiljali kratke smešnice iz svoje mladosti oziroma življenja. Pošiljam vam eno iz svoje aktivne dobe, ki mi še danes pri 88 letih pričara nasmeh. Želim vam veliko zadovoljstva pri urejanju mesečnika, zdravja in dobre volje. Tule je moja zgodba z naslovom Kako dolgo pa tole traja?
Pozno poleti smo sedeli v frizerskem salonu, pisalo se je leto 1962. Jaz pod havbo, ki je zadušila vse druge zvoke naokoli. Na drugi strani je moja frizerka zaključevala pričesko drugi stranki. Naenkrat opazim, kako se je frizerka obrnila, mi pomahala, nato pa sta se obe z gospo na stolu nasmejali. Potem ko sem sama prišla na končno obdelavo, se mi je frizerka, s katero sva se kar dobro poznali, opravičila in mi povedala vzrok njunega smejanja na moj račun. »Poglejte no, tisto žensko. Marija sveta, koliko časa pa že nosi? Lani sem jo že videla nosečo,« je stranka začudeno spraševala frizerko, čemur sta se družno nasmejali. Vprašanje je bilo logično. Doma me je čakala devetmesečna hči, ki ni niti še hodila, jaz pa sem bila spet noseča in sem čez dva meseca ponovno rodila. In ker se je – po bogve kakšni logiki – porod zavlekel, sem porabila več porodniškega dopusta že prej, tako so mi potem ostali le še štirje meseci dopusta. To pa ni bilo več smešno.
Osamljenost ni le osebna stiska
november '25Zdravje Oskrba Aktualno
Dolgotrajna osamljenost povečuje tveganje za nastanek duševne stiske in bolezni ter ogroža osnovno človekovo dostojanstvo. Svetovna zdravstvena organizacija jo opredeljuje kot tretji steber zdravja, poleg telesnega in duševnega, in že opozarja na epidemijo. Več kot tretjina Evropejcev, to je 50 milijonov ljudi, se vsaj občasno počuti osamljena.
Največ osamljenosti je v Severni Ameriki, najmanj pa v Afriki. Pri nas je po raziskavi Share vsaka peta oseba, stara nad 50 let, osamljena, od tega štirje odstotki izrazito, med njimi je več žensk in starejših. Dolgotrajna osamljenost ima na zdravje enak učinek kot 15 pokajenih cigaret na dan, povečuje tveganje tudi za druge bolezni, na primer za demenco za kar 58 odstotkov, za srčne bolezni za 29 odstotkov, za 32 odstotkov se zviša možnost za možgansko kap.
Stereotipi o zaželeni mladosti in betežni starosti
Aktualno
Vsi stari ljudje so enaki, slabotni, počasni, zgubani, senilni, neučinkoviti, sitni, niso več sposobni za zahtevnejše delo, starost je nesmiselno obdobje …
Stereotipov o starosti, izkrivljene sodbe in posplošitve je s povečanjem števila starejših ljudi vse več. Širijo se kot nevidna mreža in žal vplivajo tudi na generacijsko odtujenost, na socialno izključenost cele generacije in siromašenje medčloveških odnosov. Kdaj in kako smo kot družba začeli pristajati na tako vedenje, so ugotavljali v Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Kot je pojasnila mag. Mateja Prosen, so nekdaj pod isto streho bivale različne generacije, kar je predstavljalo varnost za starejše družinske člane in zgled za mlajše. Danes pa mnogi mlajši s starejšimi v realnem življenju pogosto sploh ne pridejo več v stik. Nekateri celo opozarjajo, da je povsem nekritično čaščenje mladosti tudi svojevrsten strah pred smrtjo, ki jo – tako kot starost – umikamo nekam v kotičke bolnišnic in pokopališč.
-
Vsak je kdaj rad sam, da umiri misli in se odpočije. Nihče pa si ne želi biti osamljen. Verjetno je najhuje, če se tako počutiš, ko je okrog tebe polno ljudi. V razvitem svetu postaja osamljenost vse večji problem, ker ne živimo več v razširjenih družinah, ampak vsak bolj zase. Ali je sploh čudno, da je vse več starizma?
Pri nas smo živeli skupaj s staro mamo in od nje sem se marsikaj naučila. Z njeno pomočjo sem še kot osnovnošolka spekla prvi kruh v krušni peči, da bi presenetila mamo, ki se je vračala iz bolnišnice. Čeprav se je bala, kako nama bo uspelo, ker je bila že v letih in že dolgo ni več pekla, je na koncu popustila. Spomnim se le, da so se njene roke tresle bolj kot po navadi, a ko je bil kruh pečen in je dišalo daleč naokoli, sva bili obe presrečni in nasmejani do ušes. Danes vem, da je bil to zahteven podvig, a sva ga skupaj zmogli.
-
ANKETA
Sogovornike smo povprašali, kako dobro poznajo svoje prednike in njihovo življenje.
Suzana Javeršek, moderatorka sistemske postavitve družine in poslovnih sistemov, Sora pri Medvodah: »Poznavanje lastnih korenin mi pomaga razumeti, kdo sem. Ko sem izvedela več o stiskah in travmah v svoji družini, sem lažje razumela tudi sebe. Sistemska postavitev družine mi je pokazala in mi dala orodje za razreševanje, kako se vzorci in bremena prenašajo iz roda v rod, pogosto tudi več generacij nazaj. Tudi če svojih prednikov ne poznamo, se nerazrešene bolečine lahko prenašajo naprej po družinski liniji.«
-
Sodobni prometni junaki: brez čelade, brez smeri, brez trohice odgovornosti, na mestnih avtobusih pa zgolj pred pametnimi telefoni. Neznani avtor
Pogosto sem razmišljala, da mi bo morda po več kot dvajsetih letih pisanja kolumn za različne medije nenadoma zmanjkalo tem. A danes sem prepričana, da mi jih preprosto ne more. Kajti če hodiš naokoli z odprtimi očmi, vidiš toliko stvari, o katerih je vredno razmišljati, pisati in nanje opozarjati.
Veliko hodim naokoli peš ali se vozim z mestnimi in primestnimi avtobusi, a ne le v tednu mobilnosti. Naj torej začnem kar z njimi. Opažam, da je res kriza s kadri. Povsod vabila, naj se podjetju pridružijo novi sodelavci. In očitno so marsikateri, vsaj po videzu sodeč, tudi že upokojeni. Zelo pohvalno. Vidiš in doživiš pa marsikaj. Oni dan je šofer med vožnjo ves čas govoril po mobitelu in temu primerno vozil, zaviral in celo oviral. Le na postajah je malo prekinil klepete, a očitno pod vtisi pogovorov povsem pozabljal na odpiranje vrat. Povsod piše, da se med vožnjo ne smemo pogovarjati z voznikom, ne pa tudi da se on ne sme pogovarjati po telefonu. K sreči so taki res izjeme.
Spomnimo se umrlih, pomagajmo živim
Čeprav se poraba zadnja leta manjša, Slovenci v spomin na rajne še vedno prižgemo okoli 13 do 15 milijonov sveč na leto.
Večji porabniki parafinskih sveč ali sveč iz voska so le še Hrvati in Poljaki. Pri nas se sicer povečuje uporaba elektronskih in solarnih sveč, ki pa niso tako zelo okolju prijazne, kot mislimo, saj jih je težko reciklirati. Na grobovih se pojavljajo tudi poslikani kamenčki in "trajne" sveče, narejene iz lesa, kamna ali drugih materialov.
Pokojnim se lahko poklonimo še na drugačen način: z dobrodelnim prispevkom. Fundacija Svečka je dobrodelno društvo, ki že od leta 2009 organizira ekološko – humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov. Iz Zasavja se je uspešno širila po drugih krajih. Letošnja, že 17. akcija, poteka pod geslom: Spomin ne gori, spomin živi. Zagotovo ste opazili stojnice, ki jih postavljajo prostovoljci pred nekaterimi pokopališči pred novembrskimi prazniki. Na njih osveščajo o prekomernosti uporabe nagrobnih sveč in priporočajo ljudem, naj kupijo kakšno svečo manj, denar pa podarijo v dobrodelne namene. Poudarjajo namreč, naj pomagamo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo. V zameno za donacijo prejmejo ekološko zastavico sočutja, poslikan kamenček ali leseno »svečko«. Organizatorji akcije zbrana sredstva namenijo za medicinske pripomočke in zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih.
Elektronski odpadki so vir številnih kovin in mineralov
Ob mednarodnem dnevu e-odpadkov družba Zeos opozarja o pravilnem ravnanju z njimi. Iz njih pridobivamo ključne kovine in minerale, ki omogočajo razvoj zelenih tehnologij in digitalne infrastrukture, a jih premalo recikliramo. Hkrati je povpraševanje po teh t.i. kritičnih surovinah zelo veliko, dobavo pa ovirajo geopolitične napetosti in tveganja pri oskrbi.
Letno v državah EU27+4 (EU, Združeno kraljestvo, Švica, Islandija in Norveška) zavržemo električne in elektronske naprave – od telefonov in prenosnikov do gospodinjskih aparatov – ki skupaj vsebujejo približno 1 milijon ton kritičnih surovin. To je toliko, kot bi 20-tonski kontejnerji, če jih postavimo v vrsto, obkrožili Zemljo po ekvatorju, navaja v sporočilu za javnost organizacija WEEE forum, to je neprofitno združenje, ki zastopa 50 organizacij za razširjeno odgovornost proizvajalcev (PRO) z vsega sveta, katerega članica je tudi družba Zeos.
Vzajemnost v oddaji Ah, ta leta!
Na prvem programu TV SLO že četrto sezono poteka oddaja Ah, ta leta! V ospredje postavlja vprašanja, s katerimi se srečuje predvsem zrela generacija, naslavlja aktualne teme, prinaša uporabne nasvete in odpira prostor za pogovor o življenju v tretjem življenjskem obdobju.
To soboto, 11. oktobra, se bodo ustvarjalke poglobile v temo starejši v medijih. V oddaji, ki se začne ob 17.15 na TV SLO 1, bo sodelovala tudi odgovorna urednica Vzajemnosti, Jožica Dorniž.
Vabljeni h ogledu.
Brezplačni zobozdravstveni pregledi
Mnogi zobozdravniki bodo tudi letos 10. oktobra po vsej Sloveniji opravljali brezplačne zobozdravstvene preglede. V akciji Dan odprtih vrat bo sodelovalo več kot 50 zobozdravniških ambulant, skupno pa bo razpisanih več kot 600 terminov. Namenjena je zlasti tistim, ki iz različnih razlogov niso mogli obiskati zobozdravnika in bi želeli izvedeti, kakšno je njihovo ustno zdravje
Na termin se naročite na portalu Gospodar zdravja oz. na povezavi:
