Aktualno
Stresno in drago preverjanje stanovalcev varovanih oddelkov
AKTUALNO
V Sloveniji naj bi bilo registriranih okrog 45.000 oseb z demenco. Na sprejem na varovani oddelek v domovih starejših jih čaka 3419. Vendar pa je bilo v domovih 16. maja letos po uradnih podatkih ministrstva za solidarno prihodnost na verificiranih oddelkih samo 521 mest, zasedenih pa 532.
Zakon o duševnem zdravju, ki je bil sprejet leta 2008, uveljavljati pa so ga začeli leto kasneje, določa, da lahko oseba z demenco biva na varovanem oddelku doma za starejše s privolitvijo ali brez privolitve. Pogoj, da je oseba z demenco nastanjena na varovanem oddelku, je sklep sodišča praviloma za obdobje enega leta, kdaj tudi samo za pol leta. Ob predpostavki, da je okoli 15 odstotkov demenc reverzibilnih (ko se stanje popravi), je zavrnitvenih sklepov zelo malo. Pri starejših osebah demenca praviloma ni ozdravljiva, najpogosteje gre za alzheimerjevo bolezen. Osebe, ki potrebujejo nastanitev na varovanem oddelku, imajo tako napredovano demenco, da ne morejo odločati o svojih pravicah in koristih, zato o tem odloča sodišče. Drugače je pri konceptu osebnega spremljanja, ko lahko osebo z demenco nastanijo na varovanem oddelku z njeno privolitvijo oziroma odločbo po zakonu o upravnem postopku, kjer lahko uveljavlja sodno varstvo.
Doživljanje smisla je temelj duševnega zdravja v starosti
PREMIŠLJEVANJE O ŽIVLJENJU
Pred nekaj leti sem ob naključnem srečanju spoznal devetdesetletno gospo, ki me je presenetila s svojo vitalnostjo. Bilo je vroče poletje. Povedala je, da gre čez dva dni s prijateljico na počitnice v Dalmacijo. V naslednjih letih sem jo nekajkrat opazil na raznih kulturnih dogodkih. Pred dnevi sem jo srečal v mestu, ko se je s pripomočkom za oporo pri hoji živahno napotila po opravkih. Izmenjala sva nekaj besed. Zaupala mi je, da je stara 96 let. »Izkoristiti moramo vsak dan in se ga veseliti!« je radoživo pripomnila in odšla svojo pot. Pomislil sem, da je najbrž v življenju vedno vedela za pravo pot.
Zlato priznanje za kakovostne odnose
AKTUALNO
Dom za varstvo odraslih Velenje je eden od enajstih domov za starejše v Sloveniji, ki je že leta 2011 vstopil v proces uvajanja modela Kultura usklajenih odnosov (KUO). Pred kratkim pa so prejeli prestižno priznanje zlate stopnje kakovosti, ki potrjuje, da pri njih odnosi niso le del delovnega procesa, temveč srce vsega, kar počnejo.
KUO je sodoben model dela, razvit za domove starejših in posebne socialnovarstvene zavode, ki temelji na človekovem dostojanstvu, avtonomnosti in individualiziranem pristopu. Osnovno vodilo modela je vzpostavljanje kakovostnih odnosov med stanovalci, zaposlenimi, vodstvom in svojci, pri čemer v ospredje postavljajo skladnost med tem, kar posameznik doživlja, in tem, kako ga dojemajo drugi. Takšna skladnost ustvarja okolje zaupanja, spoštovanja in motivacije za delo. KUO poudarja personalizacijo storitev in normalizacijo življenja v domu. Personalizacija vključuje prilagajanje bivalnega okolja željam in navadam stanovalcev, medtem ko normalizacija omogoča življenje, ki je čim bolj podobno življenju pred prihodom v dom.
-
ZA SLOVENSKE ZMAGE
Denar je sveta vladar. To pravilo velja tudi v mednarodnih odnosih. Ta čas jih obvladujejo ZDA oziroma predsednik Donald Trump. Za svoje vodilo je razglasil geslo Najprej Amerika. In tega se drži. Uvedel je drastične uvozne carine, zahteva povečevanje stroškov za obrambo v državah, ki so članice zveze Nato. Pri carinah je nekoliko popustil, ko so mu povedali, da lahko ta sprememba prizadene tudi ameriško gospodarstvo, saj bi prizadete države (zlasti Kitajska) uvedle podobne ukrepe pri uvozu ameriškega blaga. Amerika pač ni edina zvezda na nebu. Pozornosti je vredna tudi Trumpova zahteva za povečanje sredstev, namenjenih obrambi, zlasti v državah Evropske unije (tudi v Sloveniji). Vojna v Ukrajini je seveda spremenila varnostne razmere v Evropi, zato je odločitev o krepitvi obrambnih sposobnosti razumljiva. V ozadju Trumpovih zahtev pa je tudi posel, saj članice zveze Nato približno polovico orožja kupujejo od ameriških orožarskih podjetij.
Ko se naučiš slišati sebe … pride ljubezen
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Pri enainpetdesetih sem šla na čisto pravi potapljaški tečaj, tistega z jeklenko. Resnica je, da se mi niti sanjalo ni, v kaj se spuščam, saj do takrat niti plavanja z masko nisem obvladala. Vztrajala sem. Ko sem opravila tudi praktični del zaključnega izpita, potop z učiteljem, sem bila srečna do neba.
Sčasoma mi je postajalo jasno, da me je v to avanturo porinilo moje nezavedno, ki je hotelo, da se spopadem s preživetvenim strahom. Pod vodo je priplaval ven v vsej svoji veličini. Danes sem globoko hvaležna, da sem sledila vzgibu nezavednega. Vzgib je preglasil moj razum, ki deluje kot švicarska ura, za trenutek so se ugasnile rdeče luči in tako sem se znašla v toku potapljaške avanture. Ta se je mojim najbližjim, ki so dobro poznali moj strah pred glavo pod vodo, zdela kot skok v bazen brez vode. Če pogledam nazaj, je bilo res tako, a sem po kdo ve kakšnem čudežu vseeno skočila – in preživela. Pomagala mi je, da sva se s preživetvenim strahom soočila na vse ali nič in se na izpitnem potopu tudi pobotala. Učila sem se ga sprejemati in se začela pogovarjati z njim. Sprejela sem celo, da bo del njega za vedno ostal z menoj, saj je bil dolgo moj nezavedni sopotnik. Kljub temu sem sklenila, da se ne bom več potapljala. Dovolj za to inkarnacijo, sem sklenila.
Dnevi medgeneracijskega sožitja
AKTUALNO
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se bodo med 11. in 12. junijem odvili peti Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus).
Dogodek, s katerim promovirajo pozitivno podobo staranja, odpravljajo predsodke in stereotipe o starosti ter spodbujajo vključenost in sožitje generacij, ponuja bogat strokoven in kulturni program. Otvoritvena slovesnost bo potekala ob glasbeni spremljavi Godbe ljubljanskih veteranov in z nagovori predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, predsednice Zdusa Zdenke Jan in predsednice Mladinskega sveta RS Eve Kotnik. V nadaljevanju bosta dve okrogli mizi: o kohezijski politiki ter pokojninski reformi. Dan pa bo zaokrožilo 47. državno srečanje pevskih zborov s pozdravnim nagovorom ministrice za kulturo Aste Vrečko.
Dolgotrajna oskrba: zdaj gre zares
AKTUALNO
Z junijem so na 16 vstopnih točkah, ki delujejo pri centrih za socialno delo, začeli sprejemati vloge za dolgotrajno oskrbo, prvega julija pa naj bi začeli izvajati storitve.
S skupino študentov Fakultete za socialno delo, torej prihodnjih socialnih delavcev, ki bodo v naslednjih letih nepogrešljivi pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi, smo obiskali Center za socialno delo Posavje v Krškem. Tu so januarja uradno vzpostavili vstopno točko, ki bo prevzela sprejem vlog in koordinacijo za celotno Posavje. Vodja vstopne točke je Carmen Rajer, magistrica sociologije in svetovalka za dolgotrajno oskrbo, ki pravi, da so se na nove zadolžitve dobro pripravili, v njeni skupini so svetovalke za dolgotrajno oskrbo...
Pomembno je vsako prizadevanje za mir
Nikdar ni bilo dobre vojne in slabega miru. Benjamin Franklin
Letos praznujemo 80 let od konca druge svetovne vojne, največjega krvavega spopada v zgodovini človeštva, v katerem je sodelovala večina držav sveta. Od leta 1939 do 1945 je zahtevala na milijone življenj. Žal jih je mnogo umrlo še v povojnih pobojih. Veliko žrtev je bilo med civilisti zaradi holokavsta in jedrskega bombnega napada na Hirošimo in Nagasaki.
Tisti, ki so preživeli najhujše gorje te nepotrebne morije, so poudarjali, da moramo storiti vse, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. V spomin in opomin na neizmerno trpljenje žensk, ki so prestale nečloveške razmere v koncentracijskem taborišču, skrbi tudi Taboriščni odbor Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki je v začetku maja skupaj z Zvezo slovenskih žena iz Celovca organiziral obisk taborišča in spominsko slovesnost. Samo iz tega taborišča se 200 Slovenk ni nikoli vrnilo, preživele pa so čutile posledice vse življenje.
Ali lahko upokojenci najamejo kredit?
POISKALI SMO ODGOVOR
Poklicala nas je bralka, ki razmišlja, da bi najela posojilo pri eni od slovenskih bank. Ko je to omenila na prijateljskem druženju, se je razvnela burna debata, saj dve prijateljici trdita, da upokojenci sploh ne morejo dobiti kredita. Zanima jo, ali je to res.
Nemalo upokojencev najema posojila, nekateri želijo na ta način premostiti trenutne finančne težave, drugi potrebujejo denar za večje izdatke, na primer za nakup kurjave, obnovo strehe, nakup avtomobila ipd., ali si želijo privoščiti bolj luksuzne počitnice, nekateri pa na ta način pomagajo sinu ali hčeri, če nimata stalne zaposlitve ali nista kreditno sposobna.
-
70 let koprskega društva gluhih in naglušnih
Društvo gluhih in naglušnih južne Primorske iz Kopra, ki združuje člane iz desetih občin, letos praznuje 70. obletnico uspešnega delovanja. Predsednica društva je Aleksandra Prelaz, podpredsednica pa Olga Knez, ki je obenem tudi vodja kraške podružnice. Prej je to funkcijo opravljal Milan Šuc, ki je član društva že več kot 45 let, 16 let je bil tudi njegov podpredsednik (na fotografiji je z dolgoletno tajnico Sonjo Bordon). Osnovni program društva je usposabljanje za aktivno življenje in delo ter preprečevanje socialne izključenosti gluhih in naglušnih ter nudenje psihosocialne pomoči. Člani se zelo radi vključujejo v kulturne in interesne dejavnosti ter v program za rekreacijo in šport, kjer dosegajo vidne uspehe tudi na državni ravni. Okrogli jubilej bodo zaznamovali z organizacijo mednarodnega dneva gluhih, ki bo potekal v času festivala Sladka Istra 13. septembra. (Besedilo in fotografija: Olga Knez)
