Kultura
-
Ali se spomnite nabritih dijakov, bodočih maturantov Sama, Sandija in Krištofa, strogega profesorja Kosinusa, jezične Hiperbole in nadvse čedne Vesne? Seveda govorimo o glavnih likih filma Vesna Františka Čapa. Prva slovenska filmska romantična komedija je leta 1953 navdušila gledalce – in ob vsakokratnem predvajanju na televiziji še vedno navdušuje mlajše generacije.
Pravzaprav je bila Vesna peti slovenski celovečerni igrani zvočni film in hkrati prvi, ki so ga opazili v tujini, saj so ga predvajali v sedmih državah zunaj Jugoslavije. Ob treh lanskih obletnicah – 70. obletnici Vesne in 110. obletnici rojstva ter 30. obletnici smrti pesnika in pisatelja Mateja Bora, ki je napisal scenarij za film (kar marsikdo niti ne ve), so decembra lani v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani postavili razstavo s pomenljivim naslovom Vesna – še vedno mlada. Do 20. aprila si lahko o ustvarjalcih in snemanju filma ogledate veliko zanimivih dokumentov, fotografij in drugega gradiva iz NUK-a, Slovenske kinoteke in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
-
Akademska slikarka Nuša Smolič razstavlja svoja dela v galeriji Krpanovega doma v Pivki. Razstava Refleksija odseva predstavlja že šesto poglavje v seriji avtoričinih samostojnih razstav, ki so bile doslej postavljene na različnih lokacijah, vsaka pa je prinesla svoje edinstvene značilnosti. Tokratna razstava je galerijo v Pivki napolnila z okoli 200 portreti, ki nas že po poti do razstavnega prostora vodijo skozi pestro paleto barv, likovnih tehnik in izrazov. Z njo želi razširiti sporočilnost, da si kot človeštvo en drugemu reflektiramo ogledala, ki nam omogočajo, da vidimo odseve lastne eksistence.
Oboževalka knjig, glasbe in narave
Zgodbefebruar '24Ljudje Kultura
Spoznajte jih
Seveda tudi ljudi, sicer Liljana Klemenčič, mladinska knjižničarka in pravljičarka, ne bi bila lanska nagrajenka Slovenske sekcije IBBY – Združenja za uveljavljanje mladinske književnosti. Pripovedovalka pravljic, avtorica številnih izvirnih razstav različnih zvrsti literature, bralne značke za odrasle, bralne terase, lastnica bogate zbirke zgoščenk, ljubiteljica narave in zbirke dveh stotnij pelargonij je lani uradno postala upokojenka, ki nima časa.
Lila jo kličejo prijatelji in bralci različnih generacij, ki so med njenim 40-letnim delom višje knjižničarke Knjižnico Ivana Potrča Ptuj tako rekoč posvojili. V obrazložitvi prestižne nagrade je žirija zapisala, da je »kot vodja mladinskega oddelka knjižnice ter srčna, predana in strokovna mladinska knjižničarka pomembno prispevala k utrditvi statusa mladinskega knjižničarja. Bila je prva v slovenskem knjižničnem prostoru, ki je pravljične ure za otroke povezala z jogo in jih tako izvajala kot redno obliko knjižničnega dela. Bila je tudi prva v Sloveniji, ki je v splošni knjižnici domislila bralno značko za odrasle, jo razvila v priljubljeno obliko dejavnosti in povezave med bralci, založniki in knjižničarji ter odmevnimi zaključnimi dogodki. Ta njena zamisel se je kmalu razširila v mnoge slovenske splošne knjižnice, marsikatera od njih uporablja tudi njene imenitne bralne predloge.«
-
Z mojega okna
... lahko pa zatolče človeka v podzemlje ali potegne voz iz blata, lahko gradi ali podira, oživlja ali ubija, kakršna pač je in kakršen namen ima.
Hči mi je zdavnaj nekoč, še ne odrasla, ko je videla, da berem pametne knjige, rekla: »Ne vem, kaj tamle piše o tem, koga je treba pohvaliti – ampak jaz sem ena od tistih!« In res, popolnoma drugače je, če te kdo pohvali ali če te kritizira! Resničnost ostaja enaka, nespremenjena, v človekovi notranjosti pa se vse spremeni.
Lepa beseda, prijazna pripomba, ljubezniv pogled in nasmeh in predvsem pohvala – vse to zravna človekovo hrbtenico, mu ponosno dvigne glavo, prikliče zadovoljen nasmeh zdravega veselja nad samim seboj, zaigra spodbudno melodijo v srcu, daje moč za nadaljnje napore in zaupanje v uspeh, spodbudi poplesavajoči korak in lahkotno, poskočno hojo – in še bi lahko naštevala, kaj vse lahko človeku podariš, če mu nakloniš lepo besedo.
-
Srce
Motorček veselo v prsih brni,
pospešuje svoj utrip,
ko puščica Amorjeva
srček pogodi.A ko v naravi se zgodi polom,
sonček iz srca izgine,
povsod nastane rompompom,
iskrico v očeh teman oblak izrine.S solzami bolečino izpiraš,
zapiraš se v svoj svet,
obupu, črnim mislim se upiraš,
na boljše čase misliš spet.Naj pozdravi se srce,
oživi naj upanje,
uresničijo se sanje,
da verjeli bi še vanje!Albina Sonja Štraus
Kazalec ure
Kje našla bi urarja, da bi
prestavil vse kazalce, ker
prehitro čas beži iz
otroštva v stare dni. Varuhi zakladov slovenske narodopisne dediščine
Zgodbefebruar '24Ljudje Kultura
Iz roda v rod
Slovenci imamo bogato dediščino ornamentike tako v stavbarstvu kot v uporabni umetnosti. Če so bile hiške naših prednikov še tako skromne, so bile bogate z ornamenti na stavbnem ali sobnem pohištvu. S svojimi »sanjami« oziroma različnimi motivi so poslikali lesene skrinje, okrasili stene, posodo, prtičke itd. To, kar je pobožalo dušo in prižgalo iskrico ustvarjalnosti naših prednikov, je proučeval, zbral in uredil Jože Karlovšek, njegovi potomci, še zlasti vnukinja Katarina, pa skrbijo, da slovenska ornamentika živi, se razvija in nadgrajuje.
Balet mi vse življenje pomeni veselje
Kultura
Prof. dr. Henrik Neubauer je zaznamoval številna umetniška področja, neprecenljiva pa je njegova dediščina v baletnem prostoru. Bil je plesalec in koreograf, ustvaril je 80 baletnih koreografij in še več kot 100 za različne priložnosti ter v dramskih in opernih gledališčih, kot režiser 34 opernih in operetnih režij doma in v tujini, 15 režij dramskih iger v francoščini, napisal več kot 40 knjig in čez 600 člankov s področja opere in baleta. Deset let je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Trinajst let je predaval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, bil je in je še vedno član številnih mednarodnih in domačih organizacij, med drugim Mednarodnega gledališkega inštituta in svetovalnega sveta International Dance Alliance.
-
Evropske prestolnice kulture 2024
To so tri mesta. Prvega in nam najbližjega avstrijskega mesta Bad Ischla, ki je znano kot romantično zdraviliško mestece, ni treba posebej predstavljati. Drugo mesto Tartu je staro univerzitetno mesto v Estoniji, ki velja za srce in dušo majhne pribaltske države. Vedno je bilo njeno središče znanosti, izobraževanja in kulture, zibelka estonskega narodnega prebujenja in rojstni kraj estonskega popevkarskega festivala ter estonskega gledališča. Program celoletnega dogajanja v okviru EPK-ja 2024 je razdeljen na štiri področja: Tartu z Zemljo,...
-
Alena Schröder: Mladenka pri oknu, večerna svetloba, modra obleka
Hannah na enem izmed obiskov pri svoji 94-letni babici po naključju opazi pismo odvetniške pisarne, ki se ukvarja z vračili umetnin, zaplenjenih Judom med drugo svetovno vojno. Začudena je, saj ne ve, da bi imela judovske sorodnike, babica pa ji sprva ne želi povedati ničesar več. A sčasoma jo le prepriča in tako se začne odvijati ganljiv roman o štirih generacijah žensk v Nemčiji od tridesetih let 20. stoletja do danes. Avtorica, novinarka in pisateljica je v njem delno popisala tudi zgodbo svoje družine. (Založba Mladinska knjiga, 34,99 evra)
Uspešno društvo ne nastane čez noč
Zgodbefebruar '24Ljudje Kultura
Spoznajte jih
V občini Videm, točneje v kraju Vareja, ki leži na pobočjih haloških gričev, deluje Kulturno, turistično in etnografsko društvo Koranti Demoni. Pri svojem delovanju upoštevajo prvobitnost ljudskega izročila ter ohranjajo etnološko in kulturno dediščino. Najbolj so dejavni od svečnice do pepelnice, v času fašenka.
Društvo vodi predsednik Mirko Slatič, sicer pa je prav vsak član pomemben, saj imajo veliko prireditev in nastopov ter drugih akcij. Da že več kot 20 let uspešno delujejo, je zasluga smelih, inovativnih, ustvarjalnih in srčnih ljudi ter njihovega prostovoljnega dela. V društvu deluje pet skupin: sekcija koranti, sekcija rusa, sekcija orači, letna karnevalska sekcija in športna sekcija.