Kultura
-
Zgodbejanuar '24Kultura Ljudje
Glasbenik, skladatelj, umetnostni zgodovinar in fotograf Lado Jakša je vsestranski mojster multimedijske projekcije. Ustvarjalec glasbe v svojih predstavah fotografsko sliko na platnu pogosto povezuje z glasbeno improvizacijo in literarnimi ter filozofskimi citati.
Lado Jakša deluje kot svobodni umetnik, samozaposlen v kulturi. Ustvarja glasbo in fotografijo, ki ju v edinstveni lastni izvedbi predstavlja gledalcem in poslušalcem. Združuje džezovsko, eksperimentalno in ambientalno glasbo za film, televizijo, gledališče in umetniški ples. Je avtor 70 samostojnih fotografskih razstav ter več kot sto glasbenih in fotografskih multivizijskih projektov. Vodi tudi številne glasbene in fotografske delavnice.
-
Prosti časjanuar '24Zgodovina Kultura Potovanja
Izlet
Ko se boste naslednjič vozili proti morju, naredite postanek v Brkinih. V Pivki morate zaviti proti Ribnici in Prema ne boste zgrešili, saj se njegov grad pne nad cesto, ki vodi proti Ilirski Bistrici. Prem je edinstven, saj se ponaša z več znamenitostmi kot vsa druga pokrajina skupaj.
Premski grad je eden najstarejših in najbolje ohranjenih v tem delu Slovenije. Zgrajen je bil že v 12. stoletju in njegov najstarejši del vidite iz doline, še preden se začnete vzpenjati proti vasi. Vhod je vpadljiv, vodi mimo okroglega stolpa in pozorni opazovalci boste opazili, da je nekoč premogel dvižna vrata in potemtakem tudi obrambni jarek. Grad zaznamuje več elementov, ki mu jih je med obema vojnama zapustil lastnik tržaški zdravnik Bruno Zuccolin, ki se je odkrito spogledoval s fašizmom. Zdaj grad služi kot kulisa za poletne prireditve in poroke. V njem je razstava o prazgodovinskih naseljih v okolici in drugih gradovih v dolini reke Reke – preostali so v precej slabšem stanju kot premski. Ko se boste odpravljali tja, preverite na spletni strani Turističnoinformacijskega centra Ilirska Bistrica, kdaj je odprt.
-
Zgodbejanuar '24Ljudje Kultura
Iz roda v rod
Igralec Peter Ternovšek, oče igralca Aljoše in ljubeči mož žene Jelke, je dobitnik Borštnikovega prstana. Pravi, da je imel najlepši, pa vendar težak poklic, ki zahteva celega človeka. »Oder razkrije marsikaj, tudi ali predvsem bahavost, napuh, kar je najhujše ... Gledalci čutimo, kdaj je igralec iskren, in samo iskrenost nas lahko prepriča in obogati.«
Že kot otrok je našel oder na »koln kišti« in zabaval domače. Oče, ki je izhajal iz Koroške, je bil učitelj glasbe, vodil je več pevskih zborov in je bil družaben človek. A do Petra je bil strožji kot do drugih učencev. Ta takrat še ni mogel razumeti, da drugače ni smel delovati, zato ga je očetova strogost v šoli tako prizadela, da si je obljubil: »Nikoli ne bom učitelj!« Toda zarečenega kruha se največ poje in Peter je postal učitelj ... Njegovi spomini na otroštvo pa so »pozlačeni« z mamino milino in toplino. Prišla je iz Primorske, še vedno ji reče mamica. Bila je negovalka v bolnici, po rojstvu četrtega otroka pa je ostala doma in skrbela, da jim je bilo lepo.
Pesnica, ki piše v svojem jeziku srca
Prosti časjanuar '24Ljudje Kultura
Kultura
Le predstavljate si lahko, kako praznično je bilo, ko je bilo lani novembra v rimskem senatu slišati Pesem o gugalnici Andreine Trusgnach, saj je šlo za eno redkih priložnosti, ko je tam zazvenela beseda iz Beneške Slovenije. Takrat so tam na pobudo senatorke Tatjane Rojc pripravili posvet z naslovom Poezija duše med lokalnimi jeziki, mejami in svobodo, Andreino pa počastili s posebnim priznanjem za ohranitev zapuščenih pokrajin. Za velikokrat nagrajeno pesnico in pripadnico slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter njene prebivalce je bila to velika čast. Slovenska beneška beseda je vstopila v italijanski senat skozi glavna vrata.
-
GLEDALIŠČE
Grenka komedija Paradiž
Umeščena je v dom starejših v manjšem slovenskem kraju. Italijanski režiser Matteo Spiazzi skozi neverbalno predstavo staranja vpeljuje teme izključenosti, izoliranosti, osamljenosti, smrti, (ne)izpolnjenosti življenja ter fizičnega in duševnega zdravja. Zgodbe mozaično gradi iz spominov, ki starejšim vzbujajo obžalovanje, strahove, melanholijo, pri gledalcih pa vzbudijo grenek smeh prepoznave in se sestavijo v rahločuten slavospev tistemu trenutku, ko ugledamo pomen v vsakdanjem drvenju pogosto podcenjenih vrednot, saj o vrednosti življenja...
-
Z mojega okna
»Srečno novo leto!«
Kolikokrat sem te dni in tedne slišala ta vzklik! Čas okoli praznikov je vedno poln velikih besed in velikih želja.
»Naj se ti izpolni vse, kar si želiš!«
»Vse dobro ti želim!«
»Mir, zadovoljstvo, srečo, veselje in še vse drugo ti želim!«
»Predvsem zdravja!«
In na videz skromno: »Ja, da bo le zdravje, vse drugo bomo že kako!«
Prihodnost pa je skrita. Ne le da pojma nimamo, kaj se bo dogajalo v tem letu ali celo kaj bo čez pet let, še sanja se nam ne niti to, kaj bo čez eno uro, čez dve minuti.
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
-
Mateja Gomboc: Gorica
Novonastala državna meja je nekdaj prijetno živahno mesto čez noč razklala na italijansko Gorico in jugoslovansko Novo Gorico. In tako posegla v usode preštevilnih ljudi. Kaj se v takem primeru zgodi z njihovimi vezmi, čustvi, spomini, opisuje avtorica skozi zgodbe štirih žensk iz dveh družin in dveh generacij: Goričanke Dore in njene nečakinje Ajdovke Mateje ter Furlanke Pine in njene hčere Lili. Dobrodošel pa je tudi slovarček narečnih besed. (Založba Miš, 34,95 evra)
Praznik naj le odstopa od vsakdana
december '23Ljudje Zgodovina Kultura
Naš pogovor
Obredno življenje utrjuje, potrjuje in na novo vzpostavlja skupnosti in odnose znotraj nje. In čeprav se je pomen marsikatere šege ali obreda izgubil v zgodovini, bodo rituali – v taki ali drugačni obliki – vedno obstajali, zatrjuje Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije ter raziskovalec sodobne pripovedne folklore. V obsežni knjigi z naslovom Od imena do spomina, ki je pred kratkim izšla pri Založbi Mladinska knjiga, predstavlja šege, navade in obrede, kot s(m)o jih poznali nekdaj, in tiste, ki nastajajo v sodobnem času. Knjiga je bila nominirana za knjigo leta na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu.
-
SLIKAR
Zdravko Červ iz Češče vasi pri Novem mestu je že v mladih letih občasno segal po čopiču in barvah, aktivno pa se je likovnemu ustvarjanju posvetil po zaključku poklicne kariere. Pridružil se je Društvu likovnikov Krško OKO in ustvarjal pod mentorstvom akademskega slikarja Todorčeta Atanasova. Kasneje se je izpopolnjeval še pri drugih akademskih slikarjih, in kot pravi, tako pridobival znanje in tudi samozavest, kar mu je pomagalo pri likovnem ustvarjanju. Zdaj je član kar treh likovnih sekcij: KUD Dolenjske Toplice, Likovnega društva Trebnje in LKD Mavrica iz Novega mesta, zelo dejaven je tudi v novomeškem društvu upokojencev.