Ljudje
Med nami je največ Marij in An
Bralkam čestitamo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena.
Ob tej priložnosti pa poglejmo še nekaj statističnih podatkov o ženskah in njihovem položaju v družbi. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji lani prebivalo skoraj 1.054.000 žensk, kar je 49,8 odstotka vseh prebivalcev. Njihova povprečna starost je bila 45,4 leta. Pri nas ženske v povprečju živijo skoraj osem let dlje kot moški, med stoletniki pa je bilo konec lanskega leta kar 311 žensk in le 60 moških. Najpogostejša ženska imena so Marija, Ana, Maja, Irena in Mojca.
Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik
NAŠ POGOVOR
V času najdaljše stavke zdravnikov in zobozdravnikov v zgodovini Slovenije smo se pogovarjali z zdravnico, ki ima za seboj več kot pol stoletja praktičnega dela, do letošnjega januarja je vodila ljubljansko ambulanto za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, veliko predava o demenci in nudi strokovno podporo pri Spominčici. Upokojena specialistka nevrologije in psihiatrije Vida Drame Orožim pravi, da zelo rada opravlja poklic zdravnice, žalosti pa jo, ker zdravništvo izgublja spoštovanje in ker je med zdravniki in drugimi medicinskimi kadri premalo timskega sodelovanja.
Vse v dobro sladkornih bolnikov
Spoznajmo jih
Ko omenimo Darjo Lovšin, marsikdo vzklikne: »O, njo pa poznam!« Glede na to, da je v Sloveniji okoli 200 tisoč diabetikov, je to kar razumljivo, saj je ustanoviteljica in dolgoletna direktorica zavoda Diabetes. Že od leta 1995 se posveča sladkorni bolezni, v tem času pa je število diabetikov v svetu nenehno naraščalo do današnje pol milijarde bolnikov.
V Evropi in Sloveniji se je naraščanje sicer nekoliko umirilo. Lahko rečemo, da tudi zato, ker je v reviji Dita, ki jo je urejala vrsto let, ozaveščala diabetike in njihove svojce o zdravem načinu življenja, skrbela za dragocene informacije in spremljala novosti na področju zdravljenja in preprečevanja diabetesa. Njene kuharske knjige so za obvladovanje diabetesa dragoceno vodilo. Leta 2007 je v Velikem kuharskem vodniku za diabetike prva pri nas združila kuharsko veščino s strokovnim znanjem o vplivu hrane na krvni sladkor.
-
NA OBISKU PRI NAROČNICI
Z Marino Drolc, po domače Purgarjevo, iz Motnika se dolgo poznava, saj je naročnica Vzajemnosti že 23 let. V objavo je pošiljala prispevke in stare fotografije, pogosto sva klepetali na izletih in raznih dogodkih. Pa vendar sem marsikaj o njej izvedela šele ob pogovoru za ta prispevek, čeprav je pripoved pogosto zapeljala v spomine na starše ter brata in sestro, raje kot pa bi govorila o sebi.
Drolčevi so bili izjemno povezana družina, zelo vpeta v kulturno in siceršnje dogajanje Motnika, zadnjega naselja v kamniški občini v Tuhinjski dolini. »Naš oče Franc je bil spoštovan mož, bil je vodja motniškega krajevnega urada in matičar. Skoraj 40 let je vodil Prosvetno društvo Motnik, pravzaprav je organiziral krajevno kulturno življenje. Na oder je postavil čez petdeset gledaliških predstav, bil je režiser, igralec, masker, vsi otroci smo igrali v predstavah.
Razvedrilo, ki popestri življenje
Spoznajte jih
Glasba Beatlesov, Rolling Stonesov in drugih rokerjev je kriva, da se je leta 1966 na podstrešju železniške postaje na Ptuju rodil rokovski bend Extremi. Študij je člane razdružil, pred desetimi leti pa se je zbrala nova zasedba, ki še vedno nažiga rok.
Skupino Extremi so ustanovili Joco Tarbuk, Andrej Koter, Ivo Skočir - Džim, Drago Vlah - Satchmo in Vlado Knez - Henri. Opremo so ob finančni podpori staršev pretežno »prešvercali« iz Avstrije in Italije. »Prvi koncert smo imeli za novo leto na ptujskem gradu, nato pa še na gradu Borl, v Slovenski Bistrici in seveda na Ptuju … Vstopnino smo porabili za skromno večerjo, kakšne sardelice smo si lahko privoščili,« pripoveduje Joco in doda, da so zadnjič igrali v Tribunju pri Vodicah, kjer je skupina dokončno razpadla. Skupaj so bili tri leta, po gimnaziji so odšli na študij, kjer sta Joco in Henri v študentskem domu v Ljubljani igrala z danes legendarnim Dragom Mislejem - Mefom.
-
Veter ziba mačice,
mačice na veji,
kmalu bo pomlad prišla,
dol po sončni preji. Feri LainščekTokrat pomlad prehiteva. Ker je bil februar pretopel, so mačice že odcvetele. Včasih smo za 8. marec komaj našli prve zvončke, letos jih je bilo polno že sredi februarja. Z njimi smo otroci razveselili mamice in babice za dan žena. Morda bodo namesto njih nabrali trobentice in vijolice. Šopki, ki jih podarijo drobne ročice, so najlepši in njihovi objemi najtoplejši.
-
Hvala za voščila
Spoštovane bralke in bralci, v uredništvo smo prejeli veliko vaših telefonskih in tudi pisnih voščil ob 50. letnici izhajanja Vzajemnosti. Veseli smo in počaščeni, da si vzamete čas in nam namenite nekaj vrstic. Vsem se zahvaljujemo!
Nekateri ste se potrudili še bolj in nam poslali tudi darilca. Tule je nekaj takih:
Drago Smodiš iz Ljubljane nam je zaželel še nadaljnjih 50 let in priložil čudovito pobarvanko iz februarske priloge.
Ciril Debeljak iz Medvod je izdelal lesen lipov list s prisrčnim sloganom.
-
Omejena uporaba telefonov
V francoski vasici Seine-Port južno od Pariza so z referendumom omejili uporabo pametnih telefonov v javnosti. Omejitev velja za odrasle in otroke, brskanje po telefonu je nezaželeno med hojo po ulicah, med uživanjem obrokov ali kave v lokalih, v trgovinah, med čakanjem na otroke pred šolo, na klopcah v parkih … Namesto uporabe zemljevida na telefonu svetujejo, naj ljudje raje vprašajo za pot mimoidoče. Obenem so izdali priporočila, koliko in kdaj lahko otroci uporabljajo pametne telefone v prostem času.
Tri četrt stoletja izkušenj z ženskami
Ob praznikih žensk in mater, ki ju praznujemo v marcu, mi je prišel na misel Trstenjakov odgovor na vprašanje, kako je lahko napisal toliko knjig: če človek dolgo melje, se nekaj namelje. Jaz moram reči: skozi tri četrt stoletja se mi je nabralo veliko lepih izkušenj z ženskami.
Spomini na pokojno mater. Kako je pela! Uspavanke mlajšim bratom in sestri. Naši družinski prazniki so bili neločljivi od njene pesmi in dobre hrane. Pela je na njivi in v hlevu, ko je molzla krave. Bila je modra ženska; tistemu, kar vem o njej, ni treba biti nerodno pred tem, kar je v knjigah moje velike knjižnice. O njenem zrelem odnosu do svojih staršev; do nezakonske matere, ki je od žalosti, da je bil v vojni ubit sin, umrla isto leto, ko sem se jaz rodil.
Nikoli ni prepozno! Za nikogar
Športni veterani: Miran Vodovnik
Eden naših najboljših atletov – in še vedno rekorder v suvanju krogle – je že dobrih deset let v športni penziji. Vendar še vedno miga v svojem fitnes centru, trenira mlade, poleg vsega pa poje.
Miran Vodovnik je dvakrat nastopil na olimpijskih igrah, vmes dosegal vrhunske rezultate na domačih in mednarodnih suvališčih krogle, nato pa so prišle – poškodbe. In moral je reči zbogom kraljici športov. Vendar z njo ni prekinil stikov. Odprl je fitnes center, mu nadel ime Jeti, po vzdevku, ki mu ga je še v mladinski sekciji zaradi postave in kilaže (140-150-160 kg) nadel njegov trener Brežičan Vlado Kevo. Miran hudomušno doda, da imajo tako pač zdaj svojega jetija tudi v Oplotnici in ga res nima smisla iskati na Himalaji.
