Ljudje
Letni dodatek bi lahko spremenili v trinajsto pokojnino
Letošnja delna redna uskladitev pokojnin je bila prvič opravljena že januarja, sredi tega meseca pa bo znano, koliko bo dejansko znašala redna uskladitev, in sledil bo poračun. To bo prva tako visoka posamična uskladitev po letu 1992. Z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem smo se pogovarjali o tem, v kakšni kondiciji je pokojninska blagajna, saj se število upokojencev povečuje, katere novosti bodo začele veljati letos in kaj naj bi prinesla nova pokojninska reforma.
Uspešno društvo ne nastane čez noč
Zgodbefebruar '24Ljudje Kultura
Spoznajte jih
V občini Videm, točneje v kraju Vareja, ki leži na pobočjih haloških gričev, deluje Kulturno, turistično in etnografsko društvo Koranti Demoni. Pri svojem delovanju upoštevajo prvobitnost ljudskega izročila ter ohranjajo etnološko in kulturno dediščino. Najbolj so dejavni od svečnice do pepelnice, v času fašenka.
Društvo vodi predsednik Mirko Slatič, sicer pa je prav vsak član pomemben, saj imajo veliko prireditev in nastopov ter drugih akcij. Da že več kot 20 let uspešno delujejo, je zasluga smelih, inovativnih, ustvarjalnih in srčnih ljudi ter njihovega prostovoljnega dela. V društvu deluje pet skupin: sekcija koranti, sekcija rusa, sekcija orači, letna karnevalska sekcija in športna sekcija.
-
MURSKA SOBOTA
V enajstih pomurskih upokojenskih društvih delujejo sekcije za ročna dela, ki bogatijo kulturno dediščino pokrajine ob Muri, upokojenci pa v njih najdejo svoje zadovoljstvo, mir in navdih za ustvarjanje. Komisija za kulturo pri Pomurski pokrajinski zvezi društev upokojencev Murska Sobota je v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota pripravila bogato pregledno razstavo ročnih del osmih društev upokojencev: Šalamenci, Veržej, Puconci, Ljutomer, Črenšovci, Moravske Toplice, Cankova, Turnišče. Na ogled so bila različna ročna dela: vezenje, kvačkanje, rišelje, klekljanje ter izdelki iz slame, ličja in drugih materialov, rože iz krep papirja in nogavic, vizitke, čestitke ter še mnogo drugih izdelkov. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
-
Za slovenske zmage
Šele ko izgubimo dobrino, ki se zdi samoumevna, se zavemo njene vrednosti. Zagotovo to velja za vodo, ki jo prepogosto porabljamo, ne da bi se zavedali, da so tudi vodni viri omejeni. Brez vode pač ni življenja, v človeškem telesu je na primer kar 70 odstotkov vode. Še posebej pomembna je pitna voda, zaradi nje lahko izbruhnejo tudi vojne med plemeni ali celo državami. Še posebej skrbno varujejo vodne vire v sušnih delih sveta, kot je saharska puščava. Tam domujejo Tuaregi, pleme, ki nadzoruje redke oaze in karavanske poti. Do zdaj so bili uspešni in so se znali upreti vsiljivcem, ki so si želeli prisvojiti njihovo največje bogastvo.
Kdaj bo za izgnance delovala pravna država?
Dobro je vedetifebruar '24Ljudje
Te dni posamezne interesne skupine opozarjajo na svoje probleme in delovanje pravne države. Zato želim javnost opozoriti tudi na naš problem, ki ga politiki in organi, ki se sklicujejo na pravno državo, zelo dobro poznajo, saj si za rešitev prizadevamo že desetletja. Izgnanci kljub visoki starosti še vedno nismo obupali, zato bomo še naprej trkali na njihovo vest.
Naj poudarim, da smo izgnanci hvaležni mladi slovenski državi, da ni zatajila zgodovinskega spomina o genocidu, ki ga je med drugo svetovno vojno okupator povzročil slovenskemu narodu. Že leta 1995 je bil sprejet zakon o žrtvah vojnega nasilja, na podlagi katerega smo tudi izgnanci prvič po vojni pridobili določene pravice in jih postopoma začeli uveljavljati.
K uspehu podjetja pripomogli tudi upokojenci
Druženjefebruar '24Ljudje Starejši
Novomeška Krka je med redkimi podjetji, ki zelo zgledno skrbijo za svoje upokojence. Tako je v petek, 12. januarja, v Teniškem centru na Otočcu vrvelo od zadovoljnih obrazov njihovih upokojencev. Od 2381 povabljenih se je novoletnega srečanja udeležila več kot polovica. Organizirali so tudi avtobusni prevoz iz bolj oddaljenih krajev. Veliko so si imeli povedati, saj so se nazadnje v taki obliki srečali pred epidemijo covida-19. Pripravili so krajši kulturni program – zaplesali so plesalci novomeškega Folklornega društva Kres, jih pogostili s kosilom, nagovoril pa jih je tudi predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič. Povedal je, da Krka letos praznuje 70. obletnico, ves ta čas pa je dobro poslovala in postala uspešno mednarodno podjetje, k temu pa so pripomogli tudi upokojeni sodelavci, zato bodo vsi prejeli po 175 evrov nagrade. Za njihov trud se je še posebej zahvalil 123 krkašem, ki so se upokojili lani. Pogovarjali smo se z nekaterimi od njih.
-
februar '24Ljudje Medgeneracijsko
Kaj je čas? Nekaj, kar neprestano beži, so trenutki, ki se nam vtisnejo v spomin, je nekaj, česar se bolj zavedamo, ko smo starejši. V mladosti teče počasi, celo vleče se, ko je več let za nami kot pred nami, pa dnevi minevajo vse hitreje.
Zelo hitro je minilo tudi prvih petdeset let Vzajemnosti, prve in edine revije za starejše. Šestindvajsetega januarja leta 1974 je izšla prvič, takrat še kot priloga Delavske enotnosti, 1985 pa je pogumno zakorakala na samostojno pot kot revija in tudi po zahrbtnem poskusu prevzema leta 1999 ohranila številne bralce do danes. V tem času se je marsikaj spremenilo, a Vzajemnost ostaja priljubljeno branje starejših tudi v vse bolj digitalnem svetu.
-
Pri našem naročniku
»Za svoje zdravje, dobro počutje, pridobivanje znanja in druženje moramo najprej poskrbeti sami,« pove Zdravko Taškar, upokojeni policijski inšpektor, balinar, državni balinarski sodnik prve kategorije, predsednik Društva upokojencev Piran, ponosni oče sina in dedek dveh vnukinj.
Rojen je 1954 na Baču v občini Ilirska Bistrica. Oba njegova starša sta bila gluha, mama zaradi posledic meningitisa, oče zaradi padca z voza s senom. Spoznala sta se v Ljubljani v šoli za gluhoneme. »Mama se je naučila brati z ustnic, zato se mi ni bilo treba učiti znakovnega jezika, kar sem kasneje zelo obžaloval.« Z mamo, dvema bratoma in sestro, ki je umrla še mlada, so živeli pri stari mami, ki je nadzirala celo družino. Oče ni živel z njimi, le občasno je prihajal na obisk.
Oboževalka knjig, glasbe in narave
Zgodbefebruar '24Ljudje Kultura
Spoznajte jih
Seveda tudi ljudi, sicer Liljana Klemenčič, mladinska knjižničarka in pravljičarka, ne bi bila lanska nagrajenka Slovenske sekcije IBBY – Združenja za uveljavljanje mladinske književnosti. Pripovedovalka pravljic, avtorica številnih izvirnih razstav različnih zvrsti literature, bralne značke za odrasle, bralne terase, lastnica bogate zbirke zgoščenk, ljubiteljica narave in zbirke dveh stotnij pelargonij je lani uradno postala upokojenka, ki nima časa.
Lila jo kličejo prijatelji in bralci različnih generacij, ki so med njenim 40-letnim delom višje knjižničarke Knjižnico Ivana Potrča Ptuj tako rekoč posvojili. V obrazložitvi prestižne nagrade je žirija zapisala, da je »kot vodja mladinskega oddelka knjižnice ter srčna, predana in strokovna mladinska knjižničarka pomembno prispevala k utrditvi statusa mladinskega knjižničarja. Bila je prva v slovenskem knjižničnem prostoru, ki je pravljične ure za otroke povezala z jogo in jih tako izvajala kot redno obliko knjižničnega dela. Bila je tudi prva v Sloveniji, ki je v splošni knjižnici domislila bralno značko za odrasle, jo razvila v priljubljeno obliko dejavnosti in povezave med bralci, založniki in knjižničarji ter odmevnimi zaključnimi dogodki. Ta njena zamisel se je kmalu razširila v mnoge slovenske splošne knjižnice, marsikatera od njih uporablja tudi njene imenitne bralne predloge.«
-
Kam nas pelje
Janez Rogelj, 73-letni upokojeni novinar iz Ljubljane, je nekdanji dolgoletni glavni tajnik Slovenske izseljenske matice. Poleg spominov na zgodbe našega izseljenstva poseduje »čarobni kovček« s kopico fotografij iz tistega časa. Naučil se je sodobnih digitalnih veščin in tako te zanimive spomine deli z bralci izseljeniškega bloga Kovček in s svojimi prijatelji na Facebooku. Vse pa je tudi vestno zapisal v knjigi, ki bo kmalu izšla.
Že od otroštva je velik ljubitelj knjig. »Moj oče je imel obsežno knjižnico s strokovnimi usnjarsko-krznarskimi knjigami, za mamo pa sem hodil po nemške romane v Delavsko knjižnico. Čeravno nisem razumel nemškega jezika, sem vsako knjigo pregledal (tematiko mi je povedala prijazna knjižničarka) ter izbral tiste, kjer še ni bila vpisana mamina članska številka izkaznice J300. V košari na kolesu sem ji knjige dostavljal domov v Savsko naselje,« ga preplavijo spomini iz otroških dni.
