Ljudje
Prostovoljec z veliko začetnico
Spoznajte jih
Če bi Dušana Mikca opisali z eno samo besedo, bi bila na prvem mestu beseda prostovoljec. Je predsednik treh društev v dveh občinah in vsa temeljijo na prostovoljnem delu.
Rodil se je 27. novembra 1949 v Sadinji vasi nad Dvorom. Že v žužemberški osnovni šoli se je seznanil s prvo ljubeznijo – fotografiranjem kot tudi z osnovami elektrike in njenimi zakonitostmi, ki so mu vnesle nemir in jo je že kot otrok z marsikaterimi poizkusi uporabil v realnem življenju. Šport ga je spremljal vso mladost, med vajeniško dobo kleparja in kasneje na srednji šoli za prometnega tehnika v Ljubljani. Še kot mladenič je rad smučal, tekmoval v orodni telovadbi in zmagoval v smučarskih skokih, ki so mu najljubši. Pri Triglavu je treniral judo, kot član mladinske kolesarske ekipe Rog pa je sodeloval na številnih kolesarskih dirkah. Kar 38 let delovne dobe je bil v podjetju Gorjanci v Straži, sprva voznik tovornega vozila, potem prometnik v Ljubljani in Straži, referent za civilno zaščito, urednik glasila, nato prometnik, informator, blagajnik in kontrolor v avtobusnem prometu.
-
Za slovenske zmage
Tokrat se ozrimo v Palestino, nekateri opazovalci tega dela sveta ga poimenujejo Jutrovo. Tu imajo svoje korenine tri verstva, ki nekako opredeljujejo naše razmišljanje in naš pogled na svet. Ta verstva – judovstvo, krščanstvo in islam – vsaj posredno vplivajo na životarjenje Palestincev, ki v Gazi in na Zahodnem bregu doživljajo pekel na zemlji. Izrael v svojem maščevalnem pohodu pobija vse po vrsti, največ žrtev je med civilnim prebivalstvom. Premiera Netanjahuja in njegove vojaške vlade pri njihovem osvajalskem pohodu nič ne ustavi, presliši tudi zelo jasna opozorila velike večine članic Organizacije združenih narodov, čeprav je prav ta organizacija neposredno po drugi svetovni vojni (leta 1948) omogočila ustanovitev judovske države na palestinskem ozemlju.
-
NOSTALGIJA
Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz aprila 1974.
Švedska glasbena skupina ABBA je s pesmijo Waterloo zmagala na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki je potekalo v Veliki Britaniji. Jugoslavijo je zastopala Korni grupa, ki je zasedla 12. mesto.
Hotelsko podjetje Ilirija je v pasaži Maximarketa v Ljubljani odprlo picerijo Parma, prvo pravo picerijo v takratni Jugoslaviji, ki še obratuje in ima še vedno v ponudbi kultno »ilirijo z jajcem« in borovničev sok.
-
Spoznajte jih
Čeprav je Roman Planko od nekdaj rad čečkal po papirju, se je risanja in slikanja zares lotil šele leta 1995, ko so mu pastelne barvice kupili kolegi v službi. V teh desetletjih je talent nadgradil z znanjem in izkušnjami, predvsem pa se je izmojstril v slikanju akvarelov.
Ena izmed najstarejših pa tudi zahtevnejših slikarskih tehnik mu je najljubša. »V njej lahko slikam sproščeno, pomemben element pa je tudi voda,« prizna sogovornik, ki je bil po poklicu elektrotehnik, zdaj pa je že precej let upokojen. Voda v vseh oblikah je poleg krajine in rož pogost motiv njegovih slik. Posebej so mu pri srcu vrtnice, zadnja leta tudi maki, s katerimi žanje nemalo občudovanja. Lahko se pohvali, da je eden njegovih motivov v kar 39 državah. Na mednarodnem bienalu akvarela malega formata Mini Castra leta 2020 so namreč udeleženci prejeli set barvic v lični embalaži z motivom Plankovih makov. Bienale se odvija v sklopu mednarodnega srečanja akvarelistov, ki poteka vsak konec avgusta v Ajdovščini in se ga udeleži po dvesto slikarjev od vsepovsod, ki dva dni ustvarjajo na ekstemporu v Vipavskem Križu. Lani je na primer strokovna žirija izmed prijavljenih izbrala dela 163 avtorjev iz 36 držav.
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Drage bralke in bralci,
želimo vam vesele velikonočne praznike.
Na Tednu možganov o intimnih odnosih
Ali ste vedeli, da kar 95 odstotkov naših odločitev izhaja iz podzavesti, kar pomeni, da je večina naših dejanj in vedenj posledica možganske dejavnosti na nezavedni ravni in da imamo na dan tudi do 70.000 misli oziroma kar 48 misli na minuto? Spoznanja o možganih nas neprestano presenečajo, zato Slovensko društvo za nevroznanost (SiNAPSA) že od leta 2009 tretji teden v marcu ljudi na različnih dogodkih na poljuden način ozavešča o delovanju našega najmanj raziskanega organa. Letos bo Teden možganov potekal od 11. do 15. marca, poskušal pa bo odgovoriti na vprašanje, česa nas lahko vede o možganih naučijo o spolnosti ter kakšno vlogo ima v življenju posameznika in širši družbi.
Med nami je največ Marij in An
Bralkam čestitamo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena.
Ob tej priložnosti pa poglejmo še nekaj statističnih podatkov o ženskah in njihovem položaju v družbi. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji lani prebivalo skoraj 1.054.000 žensk, kar je 49,8 odstotka vseh prebivalcev. Njihova povprečna starost je bila 45,4 leta. Pri nas ženske v povprečju živijo skoraj osem let dlje kot moški, med stoletniki pa je bilo konec lanskega leta kar 311 žensk in le 60 moških. Najpogostejša ženska imena so Marija, Ana, Maja, Irena in Mojca.
Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik
NAŠ POGOVOR
V času najdaljše stavke zdravnikov in zobozdravnikov v zgodovini Slovenije smo se pogovarjali z zdravnico, ki ima za seboj več kot pol stoletja praktičnega dela, do letošnjega januarja je vodila ljubljansko ambulanto za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, veliko predava o demenci in nudi strokovno podporo pri Spominčici. Upokojena specialistka nevrologije in psihiatrije Vida Drame Orožim pravi, da zelo rada opravlja poklic zdravnice, žalosti pa jo, ker zdravništvo izgublja spoštovanje in ker je med zdravniki in drugimi medicinskimi kadri premalo timskega sodelovanja.
Vse v dobro sladkornih bolnikov
Spoznajmo jih
Ko omenimo Darjo Lovšin, marsikdo vzklikne: »O, njo pa poznam!« Glede na to, da je v Sloveniji okoli 200 tisoč diabetikov, je to kar razumljivo, saj je ustanoviteljica in dolgoletna direktorica zavoda Diabetes. Že od leta 1995 se posveča sladkorni bolezni, v tem času pa je število diabetikov v svetu nenehno naraščalo do današnje pol milijarde bolnikov.
V Evropi in Sloveniji se je naraščanje sicer nekoliko umirilo. Lahko rečemo, da tudi zato, ker je v reviji Dita, ki jo je urejala vrsto let, ozaveščala diabetike in njihove svojce o zdravem načinu življenja, skrbela za dragocene informacije in spremljala novosti na področju zdravljenja in preprečevanja diabetesa. Njene kuharske knjige so za obvladovanje diabetesa dragoceno vodilo. Leta 2007 je v Velikem kuharskem vodniku za diabetike prva pri nas združila kuharsko veščino s strokovnim znanjem o vplivu hrane na krvni sladkor.
-
NA OBISKU PRI NAROČNICI
Z Marino Drolc, po domače Purgarjevo, iz Motnika se dolgo poznava, saj je naročnica Vzajemnosti že 23 let. V objavo je pošiljala prispevke in stare fotografije, pogosto sva klepetali na izletih in raznih dogodkih. Pa vendar sem marsikaj o njej izvedela šele ob pogovoru za ta prispevek, čeprav je pripoved pogosto zapeljala v spomine na starše ter brata in sestro, raje kot pa bi govorila o sebi.
Drolčevi so bili izjemno povezana družina, zelo vpeta v kulturno in siceršnje dogajanje Motnika, zadnjega naselja v kamniški občini v Tuhinjski dolini. »Naš oče Franc je bil spoštovan mož, bil je vodja motniškega krajevnega urada in matičar. Skoraj 40 let je vodil Prosvetno društvo Motnik, pravzaprav je organiziral krajevno kulturno življenje. Na oder je postavil čez petdeset gledaliških predstav, bil je režiser, igralec, masker, vsi otroci smo igrali v predstavah.