Ljudje
-
Pri našem naročniku
»Za svoje zdravje, dobro počutje, pridobivanje znanja in druženje moramo najprej poskrbeti sami,« pove Zdravko Taškar, upokojeni policijski inšpektor, balinar, državni balinarski sodnik prve kategorije, predsednik Društva upokojencev Piran, ponosni oče sina in dedek dveh vnukinj.
Rojen je 1954 na Baču v občini Ilirska Bistrica. Oba njegova starša sta bila gluha, mama zaradi posledic meningitisa, oče zaradi padca z voza s senom. Spoznala sta se v Ljubljani v šoli za gluhoneme. »Mama se je naučila brati z ustnic, zato se mi ni bilo treba učiti znakovnega jezika, kar sem kasneje zelo obžaloval.« Z mamo, dvema bratoma in sestro, ki je umrla še mlada, so živeli pri stari mami, ki je nadzirala celo družino. Oče ni živel z njimi, le občasno je prihajal na obisk.
Oboževalka knjig, glasbe in narave
Zgodbefebruar '24Ljudje Kultura
Spoznajte jih
Seveda tudi ljudi, sicer Liljana Klemenčič, mladinska knjižničarka in pravljičarka, ne bi bila lanska nagrajenka Slovenske sekcije IBBY – Združenja za uveljavljanje mladinske književnosti. Pripovedovalka pravljic, avtorica številnih izvirnih razstav različnih zvrsti literature, bralne značke za odrasle, bralne terase, lastnica bogate zbirke zgoščenk, ljubiteljica narave in zbirke dveh stotnij pelargonij je lani uradno postala upokojenka, ki nima časa.
Lila jo kličejo prijatelji in bralci različnih generacij, ki so med njenim 40-letnim delom višje knjižničarke Knjižnico Ivana Potrča Ptuj tako rekoč posvojili. V obrazložitvi prestižne nagrade je žirija zapisala, da je »kot vodja mladinskega oddelka knjižnice ter srčna, predana in strokovna mladinska knjižničarka pomembno prispevala k utrditvi statusa mladinskega knjižničarja. Bila je prva v slovenskem knjižničnem prostoru, ki je pravljične ure za otroke povezala z jogo in jih tako izvajala kot redno obliko knjižničnega dela. Bila je tudi prva v Sloveniji, ki je v splošni knjižnici domislila bralno značko za odrasle, jo razvila v priljubljeno obliko dejavnosti in povezave med bralci, založniki in knjižničarji ter odmevnimi zaključnimi dogodki. Ta njena zamisel se je kmalu razširila v mnoge slovenske splošne knjižnice, marsikatera od njih uporablja tudi njene imenitne bralne predloge.«
-
Kam nas pelje
Janez Rogelj, 73-letni upokojeni novinar iz Ljubljane, je nekdanji dolgoletni glavni tajnik Slovenske izseljenske matice. Poleg spominov na zgodbe našega izseljenstva poseduje »čarobni kovček« s kopico fotografij iz tistega časa. Naučil se je sodobnih digitalnih veščin in tako te zanimive spomine deli z bralci izseljeniškega bloga Kovček in s svojimi prijatelji na Facebooku. Vse pa je tudi vestno zapisal v knjigi, ki bo kmalu izšla.
Že od otroštva je velik ljubitelj knjig. »Moj oče je imel obsežno knjižnico s strokovnimi usnjarsko-krznarskimi knjigami, za mamo pa sem hodil po nemške romane v Delavsko knjižnico. Čeravno nisem razumel nemškega jezika, sem vsako knjigo pregledal (tematiko mi je povedala prijazna knjižničarka) ter izbral tiste, kjer še ni bila vpisana mamina članska številka izkaznice J300. V košari na kolesu sem ji knjige dostavljal domov v Savsko naselje,« ga preplavijo spomini iz otroških dni.
Življenje zavedne slovenske meščanske rodbine
Zgodbefebruar '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA – CELOVEC
»Leta 2008 sem po smrti svoje matere prof. Ksenije Kušej Novak, zadnje predstavnice tretje generacije rodbine Legat-Kušej-Novak, podedoval lep album s 497 razglednicami, od najstarejše iz leta 1897 do razglednic iz časa druge svetovne vojne. Poleg albuma pa je bilo še 511 razglednic, poslanih kasneje in do leta 2008. Vse razglednice so v slovenskem jeziku, pisane znanim članom rodbine, nepoškodovane, vsebinsko bogate ter s poudarkom na slovenstvu. Zato sem se pred petimi leti odločil, da na osnovi 210 izbranih razglednic in nekaj drugih dokumentov predstavim življenje te zavedne slovenske meščanske rodbine od druge polovice 19. do začetka 21. stoletja,« pravi 76-letni upokojeni profesor Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Mitja Novak, avtor zajetne monografije.
Starejši so zakladnica izkušenj
Zgodbefebruar '24Ljudje Gibanje
ŠPORTNI VETERANI: VLADO BOJOVIĆ
Pred srečanjem z nekdanjim rokometašem Vladom Bojovićem sem si predstavljal malce bolj zadržanega možakarja, in to ne glede na to, da je športnik. Pa sem naletel na pozitivnega človeka, s kakršnim že dolgo nisem pil kave.
Od kod ta pozitiva, vprašam nekdanjega jugoslovanskega rokometnega reprezentanta, dolgoletnega rokometaša Celja in tudi ljubljanskega Slovana. »Za vse je kriv šport. Ta te socializira, nauči higiene odnosov, nauči te izgubljati in zmagovati, predvsem pa, kako prenesti poraze, in navsezadnje, da je treba pozitivno gledati na svet, na jutri, na okolico,« pove sogovornik. Rokomet je začel igrati v Celju. Trinajst sezon je igral za Rokometni klub Celje, vmes (1980–1981) je igral za Kolinsko Slovan in bil z njo leta 1980 državni prvak Jugoslavije,...
Varuhi zakladov slovenske narodopisne dediščine
Zgodbefebruar '24Ljudje Kultura
Iz roda v rod
Slovenci imamo bogato dediščino ornamentike tako v stavbarstvu kot v uporabni umetnosti. Če so bile hiške naših prednikov še tako skromne, so bile bogate z ornamenti na stavbnem ali sobnem pohištvu. S svojimi »sanjami« oziroma različnimi motivi so poslikali lesene skrinje, okrasili stene, posodo, prtičke itd. To, kar je pobožalo dušo in prižgalo iskrico ustvarjalnosti naših prednikov, je proučeval, zbral in uredil Jože Karlovšek, njegovi potomci, še zlasti vnukinja Katarina, pa skrbijo, da slovenska ornamentika živi, se razvija in nadgrajuje.
-
Šepetalec kolesom
Začelo se je leta 2019, ko se je v Reykjaviku povečalo število ukradenih koles. Bjartmar Leósson, voznik avtobusa in zapriseženi kolesar, se ni hotel sprijazniti z dejstvom, da so ukradena kolesa pač izgubljena, ampak se jih je odločil izslediti in vrniti lastnikom. V dobrih štirih letih in po več kot 400 vrnjenih kolesih je »šepetalec kolesom«, kot so ga kmalu imenovali, pridobil sloves med oškodovanimi lastniki. Ker so tudi njemu že večkrat ukradli kolo, je dobro poznal te občutke.
Nekateri mladi so veliko prezgodaj »stari«
MOJ POGLED
Na koncu niso leta življenja, ki štejejo, ampak dejstvo, koliko življenja je bilo v teh letih. Abraham Lincoln
Prav na božič so v Solkanu pri Novi Gorici pokopali legendo med novogoriškimi učitelji matematike in fizike. Našega 96-letnega gimnazijskega razrednika. Ko smo maturirali, je imel natanko 46 let. Zdel se nam je tako star, da bi lahko bil že upokojen. Danes je njegova tedanja dijakinja, ki je doktorica matematike, po dolgem in uspešnem poučevanju v isti gimnaziji že drugi mandat poslanka v parlamentu. Koliko je stara, lahko brez nadarjenosti za tovrstne vede prav hitro izračunate. Še vedno pa je polna elana in življenjske energije, zato pravzaprav sploh ni stara. In tako še marsikdo, celo z nižjo letnico rojstva. Najdemo jih povsod, z bogatimi izkušnjami, ki bi mladim lahko zelo pomagale.
-
Prosti časfebruar '24Dom Ljudje Starejši
STANOVANJE
Dostop do jedilne mize mora biti neoviran in dovolj širok, ne glede na to, ali gre za formalno jedilnico v ločenem prostoru, za manjšo mizo v kuhinji ali kadar je jedilnica del velikega dnevnega prostora, ki združuje kuhinjo in dnevno sobo. V zelo majhnem stanovanju ali garsonjeri si pomagamo z majhno raztegljivo ali sklopno mizo oziroma smo prisiljeni v obedovanje pri pultu.
Čeprav ima marsikdo še formalno ločen prostor za jedilnico, ta pogosto sameva, sam pa raje obeduje za manjšo mizo v kuhinji. Za slabo pokretno osebo je velika ovira, če je prostor utesnjen in dostop do mize omejen. Za osebo na vozičku pa je najprimernejša odprta zasnova, kjer je vse v enem prostoru, saj sta tako izraba prostora in dostopnost optimalni.
-
Aktualno
Evropski statistiki so izračunali, da je nekaj več kot petina populacije starejša od 65 let. Za povrh so dali oceno, da se bo število starejših od 80 let do konca tega desetletja z zdajšnjih skoraj šestih odstotkov povečal na 14,6 odstotka.
Slovenija je del demografske zgodbe. Glede na nedavne analize Svetovne banke, ki je v določenih segmentih in po mnenju številnih ena bolj merodajnih za analize te vrste, spada Slovenija med 20 demografsko najbolj ogroženih držav v evropski družini. Vsak peti prebivalec je starejši od 65 let, trend pa se pomika k še starejši dobi. Zanimivo je, v dobrem smislu, da je Svetovna banka v svoji študiji, ki jo je Beatriz Rose povzela v italijanskem časniku Espresso, pohvalila ukrepe slovenskih oblasti za »omilitev« posledic demografske krize.
