Potovanja
Upokojenka je našla obljubljeno deželo
Prosti časoktober '24Potovanja
Najjužnejši predeli Španije v okolici mesta Velez Malaga imajo prav posebno mikroklimo. Zime v bližini obale so mile in dnevne temperature lahko tudi januarja presegajo 20 stopinj. Deževni dnevi so prava redkost, nad čimer se navdušujejo turisti in tujci, ki si želijo zimo preživeti v toplih krajih. Med njimi je vse več upokojencev, ki si na jugu Španije kupijo nepremičnino ali pa se odločijo za dolgoročni najem.
Ena izmed teh je Nemka Emmeli Voss. Pred nekaj več kot dvajsetimi leti, še pred upokojitvijo, je kupila dober hektar veliko posestvo. Prvotni lastnik je zemljišče zasnoval ekološko: namesto monokulture sadnih dreves, kot je to v navadi v tem delu Španije, je posadil le po nekaj dreves posamezne vrste: od avokada, manga, papaje, banan, makadamije, pasijonke, gvajav pa do granatnih jabolk, pomaranč, limon, kumkvata, fig, mandljev, oljk, kakija in trte, ki so za Sredozemlje bolj običajni.
-
Prosti časoktober '24Potovanja
GREMO NA IZLET
V soboto, 7. decembra 2024
Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor
Odhod iz Ljubljane v jutranjih urah. Možnost vstopa v Celju in Mariboru. Med potjo bomo naredili postanek za kavo in nadaljevali vožnjo vse do Varaždina. V sredini novembra se to baročno mesto ob Dravi z mirnim Varaždinskim jezerom v bližini prelevi v čarobno božično prestolnico. Ogledali si bomo staro mestno jedro Stari grad, gimnazijo, samostan, palačo Herzer, katedralo device Marije … Varaždin velja za mesto cvetja, zvonikov, glasbe in odlične kulinarike. Sprehod bomo zaključili na glavnem mestnem korzu, kjer bodo številne stojnice in se bomo lahko pogreli s kozarčkom kuhanega vina ali čaja. Sledi čas za samostojne oglede in nakupe, domov se bomo odpravili v večernih urah.
Kjer uspeva največ riža v Evropi
Prosti časseptember '24Potovanja
Reportaža
Septembra in oktobra v Italiji žanjejo riž. Da, prav ste prebrali. Riž namreč ne uspeva le v Aziji, ampak tudi v Evropi. Največja pridelovalka tega žita na stari celini je prav Italija, ki ga na 220.000 hektarjih pridela kar 1,4 milijona ton. V delti najdaljše italijanske reke Pad je riž glavna kmetijska rastlina. V preteklosti seveda ni bilo tako: na območju številnih vodnih kanalov, s katerimi so nekoč regulirali poplavna območja ter omogočali plovbo v notranjost, so nekdaj živeli redki naseljenci, med katerimi je kosila malarija.
-
Prosti časseptember '24Potovanja
Reportaža
Beograd na žalost ni najbolj urejena prestolnica. Prav nasprotno, glavno mesto nekdanje skupne države je hrupno, zasičeno s prometom in onesnaženo. Vendar se tudi v njem najdejo kotički miru, kulturne krajine in čisto pravi botanični vrt. Edini v Srbiji.
Botanični vrt Jevremovac leži ob Bulvarju despota Stefana, pol ure hoda od strogega centra mesta na Kalemegdanu, nad sotočjem Save in Donave. Razprostira se na zavidljivih 500 hektarjih in je čudovita podoba oblikovane narave sredi milijonskega mesta. Od svoje ustanovitve pred 135 leti služi enakim namenom: izobraževanju študentov, proučevanju in varstvu ogroženih rastlin ter oddihu meščanov, saj deluje kot naravni filter. Inštitut za botaniko beograjske univerze ob upravljanju vrta skrbi še za herbarij, iz katerega izhajajo vsa botanična proučevanja, in za eno najstarejših botaničnih knjižnic na Balkanu.
-
Prosti časseptember '24Potovanja
GREMO NA IZLET
V soboto, 9. novembra 2024
Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana, Novo mesto
Odhod iz Maribora ob 7. uri, na poti možnost vstopa v Celju, Ljubljani in Novem mestu. Tokrat bomo voščili dobre želje mlademu vinu v Beli krajini, ki je znana po belih platnenih oblačilih, jurjevanju, pisanih pirhih, pogači in obmejni reki Kolpi. Pot nas bo vodila čez Gorjance in na belokranjski strani nas bo sprejel gostilničar z zdravilnim žganjem karampampuli. Nato se bomo na Radovici vrnili v preteklost in obiskali pouk v Osnovni šoli Brihtna glava. V razredu s starimi klopmi, črnilniki, tablo in zemljevidi nam bo strog učitelj s palico na duhovit način predstavil Belo krajino. Klečanje na koruzi ni izključeno, pa upajmo, da ne bo zapela palica. Po šolski malici bomo zahvalo sv. Martinu izkazali v Rosalnicah pri Treh farah. Romarski kompleks, ki je znan po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja. Izlet bomo zaključili v gostilni z martinovo večerjo. Domov se bomo vrnili v večernih urah.
Razgled, kot ga je imela požarna čuvajka
Ob obisku Maribora se lahko povzpnete na zvonik mariborske stolne cerkve na Slomškovem trgu, v katerem je do leta 1933 delovala požarna opazovalnica, ki je skupaj z organizirano gasilsko službo branila mesto pred uničujočimi požari. Na vrhu stolpa je bilo urejeno malo stanovanje, kjer je prebival požarni opazovalec, ki je z zvonjenjem opozarjal meščane na nevarnost.
Obiskovalci se povzpnejo po dobro zavarovanih 162 stopnicah mimo zvonov do zunanje razgledne ploščadi z zvončkom želja, vmes pa si ogledajo še razstavo o delu požarnega opazovalca. Pravzaprav je bila zadnja požarna čuvajka Antonia Weiss.
-
Na raziskovanje lepot Kamniško-Savinjskih Alp se lahko vse do 1. septembra vsak dan odpravite s t. i. prevozom skoči gor – skoči dol oziroma hop-on hop-off. Krožna pot omogoča obisk priljubljenih turističnih točk, od Kamniške Bistrice, Preddvora, Jezerskega do Logarske doline. Brez skrbi glede parkiranja ali prometnih zastojev boste lahko raziskovali čudovite kraje, kot so Preddvor, Jezersko, Solčava, Logarska dolina, Luče in Kamnik pa tudi Komendo.
Postaje in vozni red kombija najdete na spletni strani Kamniško-Savinjskih Alp, za prevoz pa je treba sedež rezervirati vsaj en dan pred odhodom do 16. ure na telefonski številki 040 890 105.
Kjer se sodobnost meša s preteklostjo
Reportaža
Potovanje na Škotsko je potovanje v preteklost, v sivo davnino, ki se ujema s sodobnimi mesti, čudovitimi gradovi z destilarnami viskija in belimi čredami drobnice, razmetanimi po zelenem hribovju. To je najbolj občutno spomladi, ko je dežela praktično vsa zelena, razen tmurne sivine zidovja mest in gradov, iz katerih še danes veje duh preteklosti.
Letališče v predelu Ingliston in železniška postaja Waverley v središču mesta sta v majskih dneh najbolj obiskani točki dežele, letala se spuščajo iz vseh krajev sveta na to relativno malo letališče, medtem ko na glavno železniško postajo prihajajo vlaki samo iz Londona in se potem razgubljajo po arhaičnih pokrajinah naprej proti severozahodu.
-
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Gozdovi pokrivajo več kot polovico celotnega ozemlja Slovenije, to nas uvršča v sam vrh med evropskimi državami, kajti večji delež gozdov imata samo še Finska in Švedska. Toda gozd ni le vsota dreves in živali, je nekaj globljega in vsestransko pomembnega. Gozd je sklenjen sestoj gozdnega drevja, ki pa ne raste sámo, ampak skupaj z drugimi prizemnimi rastlinami. Tvori torej življenjsko skupnost rastlin, kjer najdejo domovanje tudi številne živali. Med rastlinami in živalmi je vzpostavljeno dinamično ravnovesje. Gozdarji, ki gospodarijo z našimi gozdovi, se tega že dolgo zavedajo, v zadnjem času pa tudi vse več ljudi spoznava, da je gozd pribežališče pred industrijskim svetom, prostor za rekreacijo in spoznavanje narave.
-
PRILOGA GOZDNE UČNE POTI
Gozdarji so v Beli krajini že leta 1991 uredili krožno gozdno učno pot, ki se začne na Planini, vodi do planinskega doma na Mirni gori in nato po stari cesti nazaj na Planino. Prehodimo jo v približno treh urah.
S potekom poti in stojišči se seznanimo na informativni tabli, postavljeni na parkirišču sredi vasi. Tu izvemo, da je bila Planina včasih kočevarska vas in se je v njihovem jeziku imenovala Stockendorf. Vas je včasih štela 34 hiš z več kot 150 prebivalci. Prebivalci so se preživljali predvsem s prodajo lesa, drv in suhe robe. Večina prebivalstva se je iz vasi izselila decembra 1941 ob množični izselitvi Kočevarjev iz teh krajev. Preden se odpravimo na pot, lahko pa tudi ob vrnitvi, je zelo zanimiv obisk starega lepo vzdrževanega kočevarskega pokopališča s starimi nagrobniki na obrobju vasi.