Kultura 

V sklopu tradicionalne prireditve Mesto žensk, ki bo v Ljubljani potekala od 3. do 14. oktobra, bo mogoče videti tudi plesno-gibalno predstavo Nihče več ne žvižga. Predstava, ki povezuje enajst nastopajočih v starosti od 27 do 74 let, je del mednarodnega projekta, njena posebnost pa je prav starostni razpon nastopajočih.

Predstava je premiero sicer že doživela maja v Španskih borcih v Ljubljani, nastala pa je v okviru triletnega evropskega projekta Performing Gender/Uprizarjati spol – Ples v tvojih čevljih. Avtorje je vodila misel, da se je z jezikom plesa mogoče postaviti v čevlje drugega in razumeti različne spolne identitete. In seveda, kako isto idejo ali obred dojamejo ljudje različnih generacij.

Domnevajo, da je križni vbod nastal s pojavom prvega vboda pri šivanju oblačil iz živalskih kož. Najstarejše vzorce križnega vboda so našli v egiptovskih grobnicah, zahvaljujoč suhemu podnebju so zelo dobro ohranjeni. Po mnenju strokovnjakov so bila ta dela ustvarjena okoli 600 do 700 let pr. n. št., kar dokazuje, da je križni vbod star več kot 2500 let. V srednjem veku tehnika križnega vboda začne svojo pravo zgodovino, v vsaki državi se je razvijala na svoj način. Slog in barve so se med državami razlikovali. Praviloma so izdelki odražali njihove nacionalne tradicije, verske obrede kot tudi tisto, kar je človek sam označil za lepo.

Vrt

Gojenje dišavnic in zelišč na terasi je odličen način, da jih imamo vedno pri roki. V poletnih dneh si iz njih pripravljamo osvežujoče napitke, v hladnih nas prijetno ogrejejo v čaju ali pa sprostijo v dišeči topli kopeli.

V cvetličnih koritih na balkonu poleg rož gojimo veliko drugih rastlin: jagode, solato, balkonsko zelenjavo, vse več pa tudi zelišč. Dišavnice in zelišča so priljubljeni v zasaditvah, ker jih lahko gojimo in uporabljamo v vseh letnih časih in spadajo med zasaditve z zelo malo smetenja.

Drago Potočnjak poznamo kot dramsko in filmsko igralko, dramsko pisateljico, gledališko pedagoginjo in dramsko terapevtko. Konec letošnje gledališke sezone se je po 41 letih dela v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je soustvarila več kultnih predstav, upokojila. Igrala je v nekaj filmih in televizijskih dramah. Je avtorica več kot petnajstih igranih dram, več deset radijskih iger in prva ženska prejemnica Grumove nagrade ter številnih drugih. Aprila naslednje leto bodo v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili njeno novo dramo Teci, Maša, teci. Ostaja aktivna upokojenka. »Časa imam vedno premalo. Zamujam,« prizna.

GLEDALIŠČE

Predsednice v Prešernovem gledališču Kranj

Direktor in umetniški vodja gledališča Jure Novak je razkril, da bo v nasprotju s preteklo sezono, ko so ponudili »zahtevne predstave, ki se niso ognile težkim temam in so se spoprijemale z izzivi sodobnosti«, v tej sezoni »večji fokus na intimnem, osebnem, na notranjih svetovih«. Taka je oktobrska predstava črne komedije Wernerja Schwaba v režiji Jureta Novaka. Avtor drame skozi duhovite in iskrive dialoge dveh upokojenih čistilk Erne in Grete ter še aktivne Maričke (igrajo jih Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Vesna Slapar) mojstrsko razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe. Gre tudi za zgodbo o tem, kako se spopadamo z nemočjo.

V hladnih jesenskih jutrih je kratek pončo udobna dopolnitev tanke prehodne jakne. Pogreje nas čez rame, hkrati pa nas ne ovira pri raznih opravilih, kot je vožnja avta ali kolesa. Zelo uporaben pa je tudi v notranjih prostorih, preden se začne kurilna sezona ali pa tudi kasneje, če želimo prihraniti kakšen evro pri kurjavi.

Potrebujemo: 200 g preje Supertreccia, krožne pletilke številka 4 (60 cm) in številka 5 (80 cm).

Navodilo: S pletilkami številka 4 nasnujemo 152 petelj in pletemo 12 vrst patenta 2 desni, 2 levi petlji. V zadnji vrsti enakomerno dodamo 18 petelj = 170 petelj. Eno vrsto pletemo leve petlje, potem začnemo plesti vzorec po shemi. Število petelj mora biti deljivo s 17. Pletemo po shemi do konca, na koncu sheme imamo skupaj 290 petelj. Še trikrat ponovimo zadnjih 6 vrst po shemi (A2), da porabimo celo klobko. Zaključimo s štirimi vrstami kodrastega vzorca (1 vrsta desne, 1 vrsta leve petlje). Na rahlo zazankamo.

Ljubitelji narodnozabavne glasbe že kar dolgo poznajo Roberta Smolnikarja, tudi zato, ker je bil član različnih ansamblov. Je pravi Gorenjec. Rodil se je v vasi Zduša nad Kamnikom, odkar je oženjen, pa živi na Šenturški Gori nad Cerkljami. Vedno mu je bila všeč Avsenikova glasba, kasneje tudi glasba Alpskega kvinteta, ko pa je začel tudi sam pisati glasbo, je delal tako, kot je mislil, da je prav. 

»Ko sem bil star deset let, sem imel željo, da bi igral na harmoniko, saj je bila moje najljubše glasbilo. In straši so me vpisali v glasbeno šolo. Študiral sem naprej, ko sem imel 19 let, pa sem zaigral v prvem triu, imenoval se je Kamniški odmev,« pove za uvod. Poklicno pa je že od leta 1986 redni učitelj igranja na harmoniko v kamniški glasbeni šoli.

Avtomobilizem

Tokrat pišemo o zgrizenih električnih kablih in gumah, otrdelih kot plastika. To sta že dva znaka za večjo previdnost, ko se približuje zima.

Poslušal sem pripoved znanca, ki se je z avtomobilom odpravil na potepuški dopust v Albanijo. Med dolgo potjo mu je šlo vedno bolj na živce, da je v armaturni plošči nekaj prasketajoče drgetalo, a tudi vonj v avtomobilu ni bil čisto pravi. In je preveril. Ali si predstavljate, kako je zinil, ko je našel suhe travniške rože globoko zatlačene v predalu armaturne plošče! Sumil je ženo, da je tja odložila dva, tri šopke in nanje pozabila, zdaj pa je predal kot kompostnik. A je kmalu ugotovil, da je v luknji za predalom nekakšno podganje gnezdo.

GREMO NA IZLET

V soboto, 11. novembra 2023

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor

Odhod iz Ljubljane ob 6.30, sledi vožnja proti Celju in Mariboru in naprej proti Ptuju mimo Borla in Zavrča na Hrvaško. Najprej bomo obiskali enega najlepše urejenih hrvaških mest Varaždin, ki ga krasijo številni baročni kulturno-zgodovinski spomeniki: dvorec Stari grad, mestni muzej, knjižnica ... Po ogledu bo nekaj prostega časa. Pot bomo nadaljevali po vinski cesti Štrigova v osrčje Medžimurja na hrib Kalec, ki mu domačini pravijo Madžerkin breg, kjer se bomo povzpeli na razgledni stolp Štrigova. Ustavili se bomo tudi pri enem od vinogradnikov in si ogledali klet ter pokušali medžimurska vina. Druženje bomo nadaljevali ob martinovem kosilu in živi glasbi v restavraciji v Svetem Martinu na Muri. Vrnitev domov v kasnejših večernih urah.