Kultura

Igralec, režiser, performer in tudi pisec, nekdanji novinar, likovni in plesni kritik Niko Goršič je na gledališki in kulturni sceni že več kot 50 let. Ustvaril je vsaj 200 vlog, skoraj 40 režij, bil na približno 300 festivalih v 34 državah. Sodeloval je z več kot 40 gledališči pri nas in v tujini, prejel 35 nagrad in priznanj. Zadnji dve desetletji kot igralec in režiser obnavlja kulturno paralelo od Bolgarije, Slovaške, Severne Makedonije, Črne gore, Hrvaške do Slovenije. Je dober poznavalec in sopotnik zgodovine slovenskega sodobnega gledališča.

Vrt in dom

Bazilika, božilek, bržilka, bosiljek, bažilka so domača imena za rastlino, ki jo radi uporabljamo v kuhinji, koristi pa tudi zdravju. Gojimo jo na zelenjavnem vrtu, visokih gredah, v cvetličnih posodah ali pa kar na delovnem pultu v kuhinji.

Vse bazilike ljubijo sonce in dobro odcedna tla, bogata s hranili. Občutljive so za nizke temperature, zato jih vedno sejemo ali sadimo v najtoplejši del vrta. Ker pa običajno potrebujemo le nekaj primerkov, kupimo raje sadike. Na stalno mesto jih sadimo takrat, ko ni več nevarnosti pozebe, kar je običajno po 15. maju. Rastline niso zahtevne za vzdrževanje in lahko od junija do zmrzali režemo aromatične liste, ki jih uporabljamo sveže ali pa jih shranimo. Če bomo rastlino stalno vršičkali in odstranjevali cvetove, bomo energijo preusmerjali v razvoj listov, da nam bodo ves čas na razpolago. Za shranjevanje režemo liste v suhem vremenu. Sušimo jih v senci in hranimo v dobro zaprti stekleni posodi, sicer izpuhtita vsa zdravilna in začimbna vrednost.

Dnevna soba je prostor za druženje in gledanje televizije, lahko je domača knjižnica, v njej je lahko tudi pisalna miza. Urejena mora biti prijetno, da se v njej dobro počutimo in si odpočijemo. V majhnih stanovanjih jo žal morda starejši še vedno uporabljajo tudi kot spalnico in tako pravega dnevnega prostora ni. In včasih tudi dnevne sobe, ki je ločen prostor, starejši ne uporabljajo, je ne ogrevajo, ker varčujejo. Tako ostaja prostor, še posebej pozimi, neuporabljen, starejši pa bivajo v kuhinji brez pravega udobja.

Dobre stare viže

Franc Pestotnik je že v rosni mladosti sanjal, kako bo nastopal na odru, bil igralec, kako bo ljudi nasmejal ali jih popeljal za uro ali dve v sanjski svet. A mu je oče večkrat rekel, naj najprej pride do kruha, potem pa bo lahko še »afne guncal«. Nastopati je začel že kot otrok. Tedaj so živeli v kulturnem domu na Duplici pri Kamniku, bil je hišnikov otrok in je užival, ko so mestna gledališča gostovala pri njih na podeželju.

Zelo rad je opazoval igralce, ki so se pripravljali na nastope. Kasneje je študiral na ljubljanski fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, a ker je hitro prišel do poslov in denarja, diplome še vedno ni prejel. Oder ga je vedno mikal in tako ga je pot pripeljala v ljubljansko Šentjakobsko gledališče, kjer je preživel kar nekaj let in se srečeval s pravim nastopanjem na odru. To pa ga je popeljalo v svet, kjer je še danes.

Praznovanje 70. obletnice Mestnega muzeja Idrija

Poleg nje zaznamujejo še 60. obletnico upravljanja Partizanske bolnice Franja ter 45. obletnico ustanovitve oddelka muzeja v Cerknem. »Začetki mestnega muzeja, ki ga je januarja 1953 ustanovil tedanji Ljudski odbor občine Idrija, so tesno povezani z obnovo in predstavitvijo dediščine idrijskega rudnika živega srebra, njegova vsebinska zasnova pa je bila že od začetkov bistveno širša in je poleg rudarstva vključevala tudi področja geologije, zgodovine, narodnoosvobodilnega boja in etnografije na Idrijskem in Cerkljanskem, skozi sedem desetletij pa se je njegova razvejana dejavnost le še širila,« je pojasnil direktor muzeja Miha Kosmač. Maja bodo na idrijskem Mestnem trgu postavili urbano razstavo o delovanju muzeja, ki bo gostovala še v Cerknem in Pivki.

Vrt in dom

Odporne sorte vrtnic so zelo priljubljene na številnih vrtovih. To velja še posebej za mnogocvetne vrtnice, ki jih sadimo tudi ob vrtnih poteh ali pred vhod. Številne med njimi so prejele mednarodne nagrade in znak za odpornost.

Odporne sorte vrtnic z oznako ADR (Allgemeine Deutsche Rosenneuheitenprüfung) so prestale enega najzahtevnejših testov na svetu. Testiranje za pridobitev oznake ADR, ki velja za simbol zdravih in lepih vrtnic, traja tri leta, vrtnice testirajo na 11 različnih lokacijah v Nemčiji. Zmagovalke so samo tiste, ki so odporne proti boleznim, zimskemu mrazu in drugim vremenskim razmeram, poleg tega pa imajo lep videz, rast in množico prikupnih cvetov. Prav take vrtnice pa si želi vsak vrtičkar. Cena za vrtnice z oznako ADR bo zagotovo poplačana, saj jih ne bodo »uničile« bolezni. Mnogocvetnice dosežejo višino do 80 centimetrov in širino 50 centimetrov, krasijo jih tudi očarljivi cvetovi. Najlepši učinek na vrtni gredi dosežemo, če sadimo štiri mnogocvetnice na kvadratni meter. 

 Živali cepimo, da bi jih zaščitili pred določenimi boleznimi. S tem želimo doseči čim večjo odpornost proti tem boleznim v celotni pasji ali mačji populaciji.

Veterinarji upoštevajo protokol in smernice cepljenj, ki jih določa svetovno združenje veterinarjev za male živali.  Pri nas je zakonsko obvezno prvo cepljenje proti steklini za vse pse med 12. in 16. tednom starosti. Drugo in tretje cepljenje ponovimo v presledku 12 mesecev od predhodnega. Nato pa živali cepimo na vsaka tri leta oziroma po navodilih proizvajalca cepiva. Steklina se prenaša z ugrizom stekle živali, prek sline ali dotikanja rane stekle živali. Mačke cepimo samo v primeru potovanja čez državno mejo, in sicer vsako leto, če redno potujejo. 

Vrt in dom

Muhasto aprilsko vreme se letos ni izneverilo in tudi temperature ne, saj je bilo v povprečju kar za dve stopinji hladneje v primerjavi s preteklimi leti. Kaj je treba storiti, saj rast rastlin počasi že zamuja?

Nizke aprilske temperature so naredile kar nekaj škode na nasadih sibirskih borovnic, breskev, marelic, češenj, saj so trajale dalj časa. Na vetrovnih legah je veter temperature še znižal za dve do tri stopinje. Ponekod je bilo celo minus pet stopinj. Prava škoda zaradi pozebe se bo šele pokazala s povečano razredčenostjo krošenj dreves in grmičevja.

Lahko bombažno ruto lahko nosimo v toplejših mesecih, ko nam je volna pretopla. Ob hladnih večerih nas prijetno pogreje čez rame, lahko si jo zavežemo tudi čez kopalke, ko se odpravimo na pijačo na plaži.

Potrebujemo: 200 g bombažne preje dolžine približno 900 m, kvačko številka 4.

Navodilo:

Naredimo eno nitno petljo ali 6 verižnih, ki jih sklenemo v krog.

Za preskok v prvo vrsto naredimo 3 verižne petlje, sledi 5 šibičnih petelj, 2 verižni in še 6 šibičnih petelj. Obrnemo in spet začnemo vrsto s 3 verižnimi petljami. V prvo petljo naredimo 2 šibični petlji, potem pa v vsako iz prejšnje vrste po eno šibično. Na vogalu rute, kjer smo v prejšnji vrsti naredili 2 verižni petlji, naredimo 2 šibični, 2 verižni in še 2 šibični petlji. Nadaljujemo z eno šibično v vsako iz prejšnje vrste in zaključimo s 3 šibičnimi v zadnjo petljo prejšnje vrste. Tretjo vrsto delamo kot drugo, samo več petelj bo, ker se nam v vsaki vrsti poveča število za 8 petelj (glej shemo).