Reportaža

Vsako potovanje, pa najsi gremo v »duhovno« Indijo ali pa kamor koli drugam na svetu, je pravzaprav potovanje k sebi. Novi ljudje in kulture, razumevanje tega ali onega, njihovih božanstev, prepričanj, ne nazadnje tudi higiene, bistrijo in širijo razmišljujočega duha, ti dajo svoj življenjski pečat ter postanejo delček tvojega jaza. Pred vami je še nekaj utrinkov s popotovanja po Indiji.

Udarec, ki mi je priletel okoli ušesa, je bil silovit, besno sem se obrnil in bil pripravljen na vse, le na to ne, da bi poračunal z mrtvecem. Ozke uličice Varanasija, svetega mesta, kamor hindujci hodijo na bregove svete reke Ganges spirat svoje grehe in v ognju in dimu v novo življenje pospremijo svoje preminule, so pač kraj za bližnja srečanja z vseh strani deroče množice. Na približno dva metra široki ulici, kjer se vzporedno z dnevno vročino, ki včasih sega tudi proti 50 stopinjam Celzija, stopnjujejo naravni vonji razpadajočih ostankov...

Spoznajte jih

Helena Trobentar je ena redkih šivilj, ki zna s popravili, prekrojitvami ali novimi kroji »v življenje« priklicati starinsko modo. Ustvarila je mnogo unikatnih kompletov in posameznih replik, opirajoč se tudi na raziskave priznanih etnologov, kot je dr. Marija Makarovič.

Ta je pred desetletji temeljito raziskala zaledje osrednje Zgornje Savinjske doline med kraji Nazarje, Rečica ob Savinji ter Gornji Grad. V knjigi Oblačilna kultura v Zgornji Savinjski dolini je predstavila tamkajšnje običaje, navade in oblačila 19. stoletja in vse do konca tega stoletja. Na osnovi njenih dognanj, po starih izvirnih modelih ali papirnih predlogah ter samostojno izdelanih krojih izdeluje oblačila Helena Trobentar, modna kreatorka in šivilja, ki zadnja leta živi na Ljubnem ob Savinji. »To je tako globoko v meni, da kratko malo ne morem pospraviti šivalnih strojev in kreirnih šablon, saj sem doživela nov navdih in vem, da še zmorem,« nam je dejala. Najbolj ustvarjalna leta je kot podjetnica preživela v Kamniku, ko pa »me je življenjska pot zanesla med te zelene hribe, sem sčasoma spoznala, da lahko človek, če je zdrav, naredi še kaj za ohranitev kulturne dediščine v modi naših prednikov«. 

Zeleni svet

Predstavljamo tri sorte krompirja, ki so odporne proti plesni in jih uvrščamo med sorte prihodnje generacije. Ne zgrešite tudi nasveta za dobro ozimnico domačega krompirja.

Vrtičkarji največkrat sadijo zgodnjo sorto krompirja twister, ki jo pobiramo 80 dni po sajenju. Za ekološko pridelavo je uveljavljena srednje pozna sorta alouette. Med poznimi sortami pa so navdušeni nad sorto levante. Za vrtičkarje so največje darilo narave, saj lahko pridelajo krompir brez škropljenja. Sorte tako imenovane prihodnje generacije združujejo naravno odpornost proti krompirjevi plesni, ki jo najdemo pri divjih sortah, z okusnostjo in visoko kakovostjo krompirja. Razvite so s pomočjo običajnih postopkov opraševanja in naravne selekcije.

Tokratni naslov že sam opozori na grenko anomalijo slovenske družbe – saj nimamo pločnikov! Seveda, mesta so prometno kar lepo urejena. Preostala večina slovenske krajine pa kaže, da smo v zadnjih petdesetih letih očitno favorizirali motorni promet. Pa čeprav človek začne in konča vedno kot pešec.

Ker so bile županske volitve nedolgo nazaj, bi bilo ravno zdaj modro pritisniti na predstavnike krajevnih oblasti, da v razvojne načrte v ospredje postavijo pločnike, prehode za pešce in kolesarske poti. Težko je namreč pričakovati zgledno sobivanje v prometu, če deležniki nimajo zagotovljenih osnovnih pogojev. Avtomobili so vedno širši, večjih tovornjakov, kot so danes, še ni bilo, prostor za vožnjo in hojo pa ostaja zamejen. Če dodamo, da voznike hote in nehote zaposlujejo telefonija, navigacijske naprave oziroma novodobne steklene površine, ki imajo funkcijo tipk za upravljanje, je nesreč še malo.

REPORTAŽA Popotovanje po Indiji 1. del

Če hočete spoznati Indijo, velikansko državo z mnogoterimi odtenki, morate tja večkrat za nekaj tednov ali kar mesecev. V preteklih desetletjih sem kar nekajkrat potoval po njenih različnih koncih. Tu je nekaj utrinkov, zgodb in zanimivosti, ki sem jih doživel.

Petinsedemdeset let po delitvi Indije in Pakistana je meja Wagah, ki je od Amritsarja, administrativnega središča indijske zvezne države Pandžab na severozahodnem delu Indije, oddaljena 30 kilometrov, še kar edina cestna povezava med državama. Med njima še vedno vlada nestrpnost iz časov, ko se je ob razdelitvi prebivalstvo začelo panično seliti, ko so muslimani bežali v Pakistan, hindujci pa v Indijo. Verska zaslepljenost je pri tem povzročila nebrzdan pokol več sto tisoč ljudi na obeh straneh.

Dobre stare viže

Cirkulane so kraj v osrčju Haloz, ob reki Dravi, v vinorodnih krajih, le streljaj od hrvaške meje. Tam pa pod okriljem Kulturnega društva Cirkulane pridno delujejo tudi tamburaši. Kmalu bo 30 let, odkar ponosni negovalci več kot stoletne tradicije igrajo ljudsko glasbo, ki je zelo blizu izročilu vzhodne Štajerske, hrvaškega Zagorja in Prekmurja. Skupina se imenuje Tamburaši iz Cirkulan, igranje na tamburice in petje pa popestrijo tudi s priložnostnimi glasbili, kot so lončeni bas, glavnik in drumlica.

Vrt in dom

Eksotične lončnice nas lahko v hladnih dneh ponesejo v oddaljene sončne kraje. Zahvaljujoč vse bolj svetlim in toplim stanovanjem, si lahko tropsko vzdušje ustvarimo kar v domači dnevni sobi.

Ali res obstajajo rastline, ki za rast ne potrebujejo zemlje? Res. Verjetno bi si v teh časih marsikdo želel biti tako prilagodljiv kot rastline, ki so zmožne preživeti v sožitju z drugimi rastlinami. V naravi se s koreninami oprijemajo lubja visokih dreves. Takšnim rastlinam pravimo živi fosili ali epifiti. Najbolj poznan med njimi je zagotovo rod tilandzij (Tillandsia sp.), ki slovijo kot izredno nezahtevne, trpežne ter za gojenje enostavne rastline. Za preživetje potrebujejo le zračno vlago in hranila, ki jih vsrkavajo skozi listne žile.

Vrt in dom

Včasih se najbrž vprašamo, ali si še želimo zaves na oknih, še posebej takrat, ko prenavljamo ali na novo opremljamo prostore in vidimo, kako svetlejše je stanovanje brez njih. Obenem pa bogato nabrane zavese iz kakovostnih materialov ter težke okrasne stranske zavese predstavljajo velik strošek, enak vrednosti menjave okna ali celo več. Take zavese moramo poleg tega tudi pravilno vzdrževati, da ne naredimo škode.

V sodobnih stanovanjih odprte zasnove se spreminjajo tudi naša pričakovanja. Z velikimi steklenimi stenami in okni povežemo dnevno sobo z balkonom, teraso in vrtom, z naravo. Pri tem so podnevi zastrta okna le ovira. Tudi energijsko varčnejša okna z dobrim tesnjenjem pomagajo k prijetnemu občutku v prostoru. Včasih so namreč zavese služile tudi kot zaščita pred prepihom.

Živo pisano

Prav na hitro lahko spletemo udoben pulover za male navihančke živahnih barv in v vzorcu s kitami. Za lažje oblačenje so gumbi na ramenih.

Velikosti: 92 do 104 (od 2 do 4 let).

Potrebujemo: po 150 g vijoličaste volne, po 50 g rdeče in rumene volne; pletilke št. 3; 8 gumbov.

Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Vzorec s kitami: pletemo po vzorčni risbi. Začnemo s krajno petljo, nato vzorec med 1. in 2. puščico 2-krat ponovimo, končamo s krajno petljo po 2. puščici. Točen opis razporeditve kit po višini je opisan pri pletenju sprednjega in hrbtnega dela. Na vzorčni risbi so narisane samo vrste na licu dela, v vrstah na narobni strani pletemo petlje kot leže.