Ali imate težave z natančnim okopavanjem in odstranitvijo plevela? Delo lahko opravite brez sklanjanja in bolečin v križu z večnamensko motiko, ki jo množično uporabljajo na vzhodu Evrope. Z njo si olajšate tudi setev in sajenje nekaterih vrtnin. V Sloveniji jo poznamo pod imenom rezalna motika.

Rezalna motika Anka je idealna rešitev, ki nam lahko pomaga pri rahljanju zemlje, košnji, grabljenju, lažji setvi in odstranjevanju plevela. S tem vsestranskim orodjem lahko brez težav razbijemo manjše grude zemlje. Še posebej starejšim vrtnarjem omogoča lahkotno okopavanje brez sklanjanja in bolečin v hrbtu na zelenjavnem vrtu, okrasnih gredah, sadovnjaku ali vinogradu. Njena osnovna delovna širina je 12,5 cm, če rezilo postavimo na tla v vodoravni položaj. Če ga obrnemo v pokončni položaj, je njena delovna širina 2,5 cm. To vrtno orodje nam omogoča natančno okopavanje okrog sadik solate, redkvice, zelja, paradižnika, okrasnih rastlin, malin, robnikov, kamna, v neposredni bližini debla dreves ali trte. S konico pa lahko okopavamo tudi površine, ki so zasušene in trde.

Predstava Bakice/Babice reško-ljubljanske naveze (Kolektiv Igralke, Savez udruga Molekula in KUD Transformator) osvetljuje problem revščine med starejšimi, ki ne vključuje brezdomstva in je generalno neviden. Avtorice so jo ustvarile na podlagi pričevanj, ki z osebnimi zgodbami odražajo kapitalistično stvarnost.

Dve leti in pol že igrajo predstavo, ki je nastala v sodelovanju s slovensko režiserko in dramaturginjo Tjašo Črnigoj. V Mariboru je bila maja letos 33. ponovitev, kar je za predstavo na neodvisni sceni res veliko.

POLETNI FESTIVALSKI UTRIP

Na Ptuju bosta oba poletna meseca napolnjena s pisano paleto kulturnih dogodkov, med njimi sta Festival Arsana z mednarodno glasbeno zasedbo, različnimi glasbenimi zvrstmi od klasike do jazza, vokalne in instrumentalne glasbe in mednarodni festival Art Stays, ki se je uveljavil zlasti na področju likovne umetnosti. Prvič bo na Ptuju Poletna noč, gala koncert slovenske popevke s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTVS (15. julija). Tradicionalno ostajajo v programu Ptujska poletna noč z glasbo, kulinariko in druženjem, avgustovski Dnevi poezije in vina, Kino brez stropa in XVI. rimske igre, ko nastopijo gladiatorji, senatorji in drugi Rimljani.

Dobre stare viže

Ob rojstvu Vilka in Slavka v Begunjah na Gorenjskem je tamkajšnji župnik Gornik oba vpisal v matično knjigo kot Ovsenika, ker mu je to zvenelo bolj slovensko. Ko je bil Slavko star dvajset let, pa je odšel na jeseniško občino in se uradno preimenoval v Avsenika, kot se je pisal njun oče. Vilku pa je priimek Ovsenik nekako bolj ustrezal, tako kot tudi njegovi sestri Majdi in bratu Janezu.

Javno sta brata Avsenik začela igrati leta 1946. Leta 1954 sta ustanovila Gorenjski kvartet. Poleg harmonikarja Slavka in Vilka, ki je igral na klarinet, sta bila v prvi zasedbi še Franc Košir s trobento in Franci Ogrizek z baritonom. Da so lahko igrali tudi zabavno glasbo, so našli kitarista Leva Ponikvarja, čez čas se jim je pridružil še pevec Franc Koren. Vilko Ovsenik je kasneje predlagal, da se zasedba preimenuje v Ansambel bratov Avsenik. V Avstriji pa so jih po snemanju v Avstrijskem deželnem studiu preimenovali v Das Original Oberkrainer Quintett in s tem imenom so potem nastopali v nemško govorečih deželah. Tudi v Jugoslaviji so postali spoštovani, še posebej, ko so decembra 1969 za silvestrovo igrali maršalu Titu in družbi na Brionih na Hrvaškem.

Avtomobilizem

Na motorju se da dolgo prav lepo uživati, če človek spoštuje svoje telo in nekaj osnovnih pravil motorističnega preživetja. Ne prezahteven motor, zračna oblačila in pitje vode so osnova.

Slišim možake ob kozarcu v družbi, ki si glasno obljubljajo, da bodo počakali na prvi dan upokojitve in si (končno) kupili motor. Napaka, gospodje, groba napaka v razmišljanju. Skupaj z upokojitveno starostjo pride tudi že kakšna bolj stalna zdravstvena sitnost, recimo trdota v križu, škripajoča kolena, težave s podaljšano koncentracijo, okvarjen vid, občutljivi zobje ali prostata. In še bi lahko naštevali. To pomeni, da se nam časovno okno, primerno za vožnjo z motorjem, nenadoma in nepričakovano skrči. In adijo, neuresničene sanje. Zatorej, če je želja res velika, si je treba motor kupiti, dokler je človek »fit«, ker je vožnja motorja telesno in psihično zelo zahtevno početje. Že s stabilnostjo je veliko dela. Motor sam po sebi ne stoji pokonci. Z velikostjo in motorno močjo se težavnosti stopnjujejo in človeka vožnja še bolj utrudi.

Vroče poletje je tu. Pred močnimi sončnimi žarki nas lahko zaščiti klobuk, ki ga nakvačkamo sami. 

Potrebujemo: 250 g preje Pop yarn – Paper in kvačko številka 3,5.

Navodilo: V prvem krogu naredimo osem gostih petelj v nitno petljo in sklenemo krog s polgosto petljo. V drugem krogu sledi ena verižna petlja za preskok v novo vrsto, potem pa v vsako petljo iz prejšnje vrste naredimo dve gosti petlji. Tretji krog: ena verižna petlja za preskok v novo vrsto, ena gosta petlja, v naslednjo petljo iz prejšnje vrste naredimo dve gosti petlji, potem spet eno. Izmenično delamo po eno in po dve petlji. V četrtem krogu za preskok v novi krog vedno naredimo eno verižno petljo. V tem krogu naredimo po dve gosti petlji v vsako tretjo iz prejšnjega kroga, vmes pa po eno petljo v vsako. 1, 1, 2 … Peti krog: dve gosti petlji v vsako četrto petljo, vmes po eno. 1, 1, 1, 2 … Šesti krog: dve gosti petlji v vsako peto petljo, vmes po eno. Sedmi krog: dve gosti petlji v vsako šesto petljo, vmes po eno. Osmi krog: dve gosti petlji v vsako sedmo petljo, vmes po eno. In v devetem krogu naredimo dve gosti petlji v vsako osmo petljo, vmes pa po eno.

Literarne strani

Na povabilo, da nam opišete, kako ste preživljali poletja v otroštvu in mladosti, ste se odzvali v lepem številu. Da bi objavili kar največ vaših spominov, smo pisma skrajšali in priredili. Vsem hvala za odziv in lepo poletje vam želimo! Uredništvo

Bilo je v petdesetih letih in dopust na morju se je veliki večini povprečnih ljudi zdel nepredstavljiv. Mislila sem, da mora biti morje nekaj veličastnega, gromozanskega, nepojmljivega. Zemlja, nebo, sonce, luna, zvezde, živali in rastline, vse to je bilo v mojem doživljajskem svetu, kaj pa je morje, si nisem znala predstavljati. Kar naprej sem spraševala mamo vse mogoče stvari o njem in bila sem osupla, ko mi je povedala, da je morje mnogo večje kot Šobčev bajer, v katerem sem se naučila plavati kot kužek, in tudi mnogo večje kot Blejsko jezero, po katerem sva se enkrat peljali s pletnjo. Nato pa naju je nekoč mama prijavila na dvodnevni izlet, ki ga je organiziral sindikat tovarne, v kateri je delala. Spominjam se, kako nama je še zadnji večer pred odhodom doma na šivalnem stroju šivala kopalke. Šli smo v Selce, počitniški dom tovarne je stal blizu kopališča.

Malo iz Novega mesta v smeri proti Prečni je v bližini novomeškega olimpijskega centra, kjer je sneg pozimi nesrečno podrl streho, tako rekoč sredi gozda konjeniški center Češča vas. Do nedavnega so tja zahajali predvsem ljubitelji konj, od lanske jeseni pa je v neposredni bližini urejen doživljajski park z igrali in posebno čutno gozdno potjo, ki je pri nas novost in je prilagojena slepim in slabovidnim.

Če se v urbanih okoljih še nekako trudimo prilagoditi dostop tudi gibalno oviranim, pa tega prilagajanja v naravi še ni. V Novem mestu so se odločili to spremeniti. Skupaj z mestno občino, Društvom Est=etika, Zavodom Dostop in ob sodelovanju članov novomeškega medobčinskega društva slepih in slabovidnih so pri konjeniškem centru Češča vas uredili gozdno čutno učno pot s tipnim zemljevidom, da lahko gozd spoznavajo in v njem uživajo tudi slepi in slabovidni ter druge osebe s posebnimi potrebami. Denar za projekt Podkev za srečo je prispeval tudi evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Pot je zelo poučna tudi za druge, še posebej otroke, ki ob tem, ko spoznavajo gozd, vidijo, kako lahko naravo začutijo ljudje, ki imajo težave z vidom. Še vedno je preveč predsodkov do slepih in slabovidnih, ki so kljub invalidnosti kar se da samostojni in želijo tako kot drugi ljudje spoznavati svet okrog sebe, seveda na način, ki jim je prilagojen.

GREMO NA IZLET

V soboto, 2. septembra

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Slovenska Bistrica, Maribor

Odhod iz Ljubljane ob 3.30 zjutraj, v Celju bomo pobrali potnike ob 4.30, v Slovenski Bistrici ob 5. uri in ob 5.30 v Mariboru. Vožnja mimo Gradca proti Dunaju. Tulln je prijetno mirno naselje ob Donavi z vzorno urejenim mestnim središčem in okolico ter uspešnim sejmiščem. Ob njem je pred dobrim desetletjem zrasel projekt Vrtovi Tullna (Die Gärten Tulln). Vzorčne vrtove skrbno vzdržujejo ter jim dodajajo nove. Zanimivi so tako za poznavalce kot začetnike, ki lahko tam dobijo idejo, kako oblikovati svoj vrt.