Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Odporne sorte vrtnic, ki cvetijo celo poletje

    Prosti časmaj '23

    Vrt in dom

    Odporne sorte vrtnic so zelo priljubljene na številnih vrtovih. To velja še posebej za mnogocvetne vrtnice, ki jih sadimo tudi ob vrtnih poteh ali pred vhod. Številne med njimi so prejele mednarodne nagrade in znak za odpornost.

    Odporne sorte vrtnic z oznako ADR (Allgemeine Deutsche Rosenneuheitenprüfung) so prestale enega najzahtevnejših testov na svetu. Testiranje za pridobitev oznake ADR, ki velja za simbol zdravih in lepih vrtnic, traja tri leta, vrtnice testirajo na 11 različnih lokacijah v Nemčiji. Zmagovalke so samo tiste, ki so odporne proti boleznim, zimskemu mrazu in drugim vremenskim razmeram, poleg tega pa imajo lep videz, rast in množico prikupnih cvetov. Prav take vrtnice pa si želi vsak vrtičkar. Cena za vrtnice z oznako ADR bo zagotovo poplačana, saj jih ne bodo »uničile« bolezni. Mnogocvetnice dosežejo višino do 80 centimetrov in širino 50 centimetrov, krasijo jih tudi očarljivi cvetovi. Najlepši učinek na vrtni gredi dosežemo, če sadimo štiri mnogocvetnice na kvadratni meter. 

  • Cepljenje živali ščiti pred boleznimi

    Prosti časmaj '23

     Živali cepimo, da bi jih zaščitili pred določenimi boleznimi. S tem želimo doseči čim večjo odpornost proti tem boleznim v celotni pasji ali mačji populaciji.

    Veterinarji upoštevajo protokol in smernice cepljenj, ki jih določa svetovno združenje veterinarjev za male živali.  Pri nas je zakonsko obvezno prvo cepljenje proti steklini za vse pse med 12. in 16. tednom starosti. Drugo in tretje cepljenje ponovimo v presledku 12 mesecev od predhodnega. Nato pa živali cepimo na vsaka tri leta oziroma po navodilih proizvajalca cepiva. Steklina se prenaša z ugrizom stekle živali, prek sline ali dotikanja rane stekle živali. Mačke cepimo samo v primeru potovanja čez državno mejo, in sicer vsako leto, če redno potujejo. 

  • Omilimo škodo zaradi nizkih temperatur

    Prosti časmaj '23

    Vrt in dom

    Muhasto aprilsko vreme se letos ni izneverilo in tudi temperature ne, saj je bilo v povprečju kar za dve stopinji hladneje v primerjavi s preteklimi leti. Kaj je treba storiti, saj rast rastlin počasi že zamuja?

    Nizke aprilske temperature so naredile kar nekaj škode na nasadih sibirskih borovnic, breskev, marelic, češenj, saj so trajale dalj časa. Na vetrovnih legah je veter temperature še znižal za dve do tri stopinje. Ponekod je bilo celo minus pet stopinj. Prava škoda zaradi pozebe se bo šele pokazala s povečano razredčenostjo krošenj dreves in grmičevja.

  • Pomladna ruta

    Prosti časmaj '23

    Lahko bombažno ruto lahko nosimo v toplejših mesecih, ko nam je volna pretopla. Ob hladnih večerih nas prijetno pogreje čez rame, lahko si jo zavežemo tudi čez kopalke, ko se odpravimo na pijačo na plaži.

    Potrebujemo: 200 g bombažne preje dolžine približno 900 m, kvačko številka 4.

    Navodilo:

    Naredimo eno nitno petljo ali 6 verižnih, ki jih sklenemo v krog.

    Za preskok v prvo vrsto naredimo 3 verižne petlje, sledi 5 šibičnih petelj, 2 verižni in še 6 šibičnih petelj. Obrnemo in spet začnemo vrsto s 3 verižnimi petljami. V prvo petljo naredimo 2 šibični petlji, potem pa v vsako iz prejšnje vrste po eno šibično. Na vogalu rute, kjer smo v prejšnji vrsti naredili 2 verižni petlji, naredimo 2 šibični, 2 verižni in še 2 šibični petlji. Nadaljujemo z eno šibično v vsako iz prejšnje vrste in zaključimo s 3 šibičnimi v zadnjo petljo prejšnje vrste. Tretjo vrsto delamo kot drugo, samo več petelj bo, ker se nam v vsaki vrsti poveča število za 8 petelj (glej shemo).

  • Opatija in otok Krk

    Prosti časmaj '23

    GREMO NA IZLET

    V soboto, 17. junija 2023                                                                   

    Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor

    Odhod avtobusa ob 6.30 z Dolgega mosta v Ljubljani. V primeru zadostnega števila prijavljenih tudi odhod iz Celja in Maribora (doplačilo). Podali se bomo proti jadranski obali in se najprej ustavili v Opatiji, ki jo imenujejo tudi jadranska Nica. Pot bomo nadaljevali proti Reki in naprej na otok Krk. Prečkali bomo Krški most in se ustavili v mestu Krk. Ogledali si bomo trg Kamplin, mestno katedralo Kaštel, Velo placo, Decumana … Potem se bomo odpeljali do Vrbnika, najstarejše naselbine na otoku, ki dominira na strmem hribu 48 metrov nad morjem in je obdana z vinogradi in prelepim pogledom na Kvarnerski zaliv. Sprehodili se bomo tudi skozi »Klančič«, najožjo ulico na svetu, do ene izmed konob, kjer si bomo privoščili pozno kosilo s tipičnimi kvarnerskimi jedmi. Domov se bomo vrnili v večernih urah.

  • Kulinarične skušnjave v senci srednjeveških stolpov

    Prosti časapril '23

    Reportaža

    Ob omembi Bologne, prestolnice italijanske dežele Emilije - Romanje, sem vedno pomislil na tovarno svetovno znanih motociklov Ducati ter na špagete po bolonjsko. A že ob prvem obisku so mi domačini z nasmehom pojasnili, da znamenita jed sploh ne izvira iz Bologne. So pa še kako navdušeni nad dobro hrano in ni čudno, da mesto slovi kot kulinarična prestolnica tega dela Italije.

    Obiskal sem največji agro-kulinarični tematski park na svetu –FICO Eataly World. Deluje kot nekakšen velikanski razstaviščni prostor, v katerem se vrstijo restavracije, prodajalne s hrano in kuharskimi pripomočki, vinoteke pa tudi degustacijski kotički, v katerih predstavljajo pridelavo in predelavo različnih italijanskih specialitet – od sirov, mesnin, testenin, začimb, kruha pa do odličnih vin. Organizirajo tudi tečaje, na katerih se lahko seznanite s pripravo kave, sladoleda, testenin in še česa.

  • Mirtoviški potok pri Kolpi

    Prosti časapril '23

    Reportaža

    Porečje zgornje Kolpe spada v deželo Petra Klepca, ki ga imajo domačini za mitološkega junaka. To pravljično lepo območje je zaradi svoje odmaknjenosti še vedno zelo prvinsko in nekateri predeli so še skoraj nedotaknjeni.

    Geološko gledano sta dolini zgornje Kolpe in Čabranke vrezani v manj odporne permske kamnine, nad njima so strmi, ponekod celo prepadni robovi visokih dinarskih planot. Osrednji del Kolpe se vije pretežno skozi kanjon, kjer prevladujejo apnenci.

    Spodnji del reke obrobi Belo krajino po znameniti soteski, ki spada v Krajinski park Kolpa. Kolpa je naša mejna reka s Hrvaško, kjer tudi izvira (Risnjak v Gorskem kotarju). Gre za močan kraški izvir vokliškega tipa, ki je globok skoraj 80 metrov in malce spominja na Divje jezero pri Idriji. Pri kraju Osilnica se ji pridruži reka Čabranka. Kolpa je dolga 292 kilometrov, pot si utira skozi kanjone ter se na koncu po mirni ravnini pridruži reki Savi pri Sisku. Njeno porečje zavzema kar 10.032 kvadratnih metrov površine. Ima dežno-snežni vodni režim, običajno je najnižji v avgustu in septembru. Reka Kolpa je v zgornjem delu dokaj hitra, zato njena temperatura tudi v poletnem času običajno ne preseže 20 stopinj Celzija. Reka je poznana po tem, da je čista in bogata z vodnimi živalmi.

  • Ne bo tako hudo, kot se zdi

    Prosti časapril '23

    Z mojega okna 

    »A se nisi ti zadnjič hvalila, da si dobila posebno priznanje za vožnjo?« je Sabina vprašala sošolko.

    »Ja, prijavila sem se na akcijo Osvežitvena vožnja za starejše in bila izžrebana.«

    »In? Si ga zelo lomila?«

    »Otroci so se veliko smejali na račun posebne pohvale učitelja vožnje, ki sem jo dobila.«

    »To pa res ni prijazno od njih!«

    »No, oni vedo za vse moje napake. Ker pa mi zaupajo svoje otroke, moje vnuke, da jih vozim, je bil to gotovo prijazen smeh.«

    »Kako pa pravzaprav voziš?«

    »Hm ... Plaketa ima štiri poudarke in za tri sem dobila posebno pohvalo: za pogum, preudarnost in vozniški bonton. Sem kar ponosna na to! Pohvalil je mojo varnostno razdaljo, razdaljo do kolesarjev, tekočo vožnjo in da nimam noge stalno na sklopki. No, vsekakor je mladenič rekel, da se je počutil v mojem avtu varno in prijetno. Sem si takoj zapisala vse te pohvale.«

  • Velikonočna dekoracija

    Prosti časapril '23

    Ustvarjalnica 2

    Velika noč, praznik veselja in upanja, je pred vrati. Praznično pogrnjena miza pričara praznično vzdušje, čar pirhov pa prebuja ustvarjalni duh. Idej je na pretek.

    V trgovinah z materialom za ustvarjanje  lahko kupimo oblikovane pirhe iz stiropora in plastike v beli barvi ali barvnih odtenkih. Barvne lahko vključimo v velikonočni šopek, bele pa z malo spretnosti okrasimo sami. Lahko jih pobarvamo z barvnimi markerji, narišemo vzorce, okrasimo s servietno tehniko, prelepimo s samolepilnimi sličicami, trakovi itd. Pobarvamo tudi naravna jajca. Barvanje se prenaša iz roda v rod, ustvarjalne ideje pa so različne. Jaz sem vzorce narisala s čebeljim voskom, nato sem vsakega posebej namočila v barvo za pirhe, jih obračala, da so se enakomerno obarvali, segrela s sušilnikom za lase in vosek odstranila z mehko krpo.

  • Malo domišljije – velika sprememba

    Prosti časapril '23

    Ustvarjalnica

    Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

     

    Žepkasto krilo iz džinsa

    Minojske barve so dobile ime po kralju Minosu iz grške mitologije, ki jih je strastno oboževal. Gre za slikarske barve – zeleno, modro, rdečo, rumeno. Vsaj tako močno kot Minos jih ima rada tudi letošnja pomlad. Vsako zase, še raje združene v asimetrično sestavljeno zgodbo, ki bo spremenila vaše staro, malce prekratko krilo iz džinsa. Pobrskajte po omari, tako kot sem jaz. Našla sem odslužene kavbojke iz rdečega in modrega džinsa. Za vmesne koščke pa sem poiskala še barvite kose platnene tkanine. Pol dela je že narejenega, saj imate žepe in žepke, s katerimi tudi razigrano krilo podaljšate, že izdelane. Žepi lahko nadomestijo torbico, ko vanje spravite vse od ključev do telefona, krilo bo s prostornimi žepi priročno tudi pri delu v kuhinji, na vrtu …  

  • 1
  • …
  • 40
  • 41
  • 42
  • 43
  • 44
  • …
  • 244
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov