Vedno več se nas zaveda, kako pomembno je za naše telo in zdravje, da uporabljamo mazila, kozmetiko iz naravnih sestavin, ki kožo zdravijo, hranijo, negujejo, pomlajujejo in varujejo pred izsušitvijo. Pri uporabi mazila je zelo pomembno, da je popolnoma naravno. Sama se držim načela: daj na kožo tisto, kar bi dal v usta.

Ognjičeve zdravilne lastnosti so znane že od nekdaj, ognjičevo mazilo so že včasih uporabljali pri raku, še posebej na dojki in ženskih spolnih organih. Uporabljamo ga za zdravljenje tumorjev, nenormalnih bul, miomov, cist v prsih in vnete sluznice.

Vrt in dom

Ali poznate damaščanke? Gre za zgodovinske vrtnice, ki naj bi jih v Sredozemlju gojili že v predkrščanskem obdobju. V Sloveniji je damaščank izjemno malo, razen na Goriškem, kjer je urejenih nekaj nasadov.

Prvi naj bi to vrtnico opisal Vergil, prav Rimljani pa so bili najverjetneje tisti, ki so jo prenesli v svoje province, tj, današnjo Španijo, Francijo in Nemčijo. Kasneje se sled do 16. stoletja izgubi. O njej spet poročajo okoli leta 1500 iz Italije in Francije, kasneje pa še iz Anglije in Španije. Imenuje se po Damasku, mestu, kjer je vrtnica dobila svoj zgodovinski pečat, ki ji je ostal še danes – damaščanka je namreč vrtnica, iz katere pridobivajo dragoceno rožno olje.

Ustvarjalnica 

Poletje ne pomeni vselej le popolnega izklopa in čofotanja v morju, počitnice so lahko tudi zabavno ustvarjalne. Čeprav jih preživljamo doma, lahko v svoj dom povabimo morsko vzdušje. Ne stane veliko, če vam ostaja več prostega časa, pa se lotite katere izmed predlaganih idej.

Sploh če je v dveh najbolj vročih poletnih mesecih na vašem koledarju zapisano kakšno družinsko praznovanje ali vas prevzame žeja, da bi za prijatelje organizirali čisto posebno zabavo s konceptom. Morje, školjke, pesek in palme igrajo v teh zgodbah glavno vlogo.

Vrt in dom

Že naši daljni predniki so brez predsodkov jedli kobilice, čričke, termite, mokarje in druge vrste gomazečih žuželk. Ne boste verjeli, a užitnih je več kot 1900 vrst. V nekaterih predelih sveta jih uživajo še danes. Eni zato, ker so insekti odličen vir beljakovin, drugi pa zato, ker so del tradicionalne kulinarike, predvsem v Aziji, Južni Ameriki in Afriki.

Evropska komisija je že leta 2021 odobrila kobilice in velikega mokarja kot primerno hrano za ljudi. Letos januarja pa je vietnamski družbi Cricket One Co. dala dovoljenje za prodajo delno razmaščenega prahu hišnega murna (Acheta domesticus) ter ličink malega mokarja (Alphitobius diaperinus). To je hrošček, ki se najraje hrani z moko, otrobi, kosmiči, kruhom in zelenjavo. Dovoljenje za prodajo mokarjev v obliki paste, prahu (moke), v zamrznjeni in posušeni obliki je dobila francoska družba Ynsect B. V., ki je največja svetovna proizvajalka beljakovin iz mokarjev.

Izleti 

Dobrih deset kilometrov severozahodno od Trsta je zamejska vasica Križ, po italijansko Santa Croce, ki velja za najstarejšo slovensko ribiško vas. Leta 1911 je imela kar 198 poklicnih ribičev z 62 plovili.

Vas je bila vso svojo zgodovino najtesneje povezana z ribištvom in pomorstvom, njene korenine segajo v srednji vek, ko je potekal hiter razvoj ribištva in pomorstva ob obali Trsta do izliva reke Timave. Danes v Križu živi okoli 1400 prebivalcev. Pohvalijo se lahko z zelo lepo urejenim Ribiškim muzejem tržaškega primorja, za katerega Franko Košuta, ladjedelski inženir, vodja in njegov ustanovitelj, pravi, da je »kulturni hram, kjer je shranjen del naše zgodovine in kulturne dediščine v trajen spomin za sedanje in prihodnje rodove«.

Ustvarjalnica 2

Poletje in cvetje na mizi sta vedno dobrodošla, a voda v vazi privablja komarje. Z reciklažo plastenke ustvarimo vazo, ki komarjem ne diši.

Tako smo hkrati ustvarjalni in ekološko naravnani. Druženje, kavica ali branje knjige ob šopku na mizi pa poteka v prijetnem vzdušju.
Potrebujemo: 1,5-litrsko prazno plastenko, nekaj kamenja, trak iz blaga ali papirnato brisačko, zemljo, vodo in škarje.

Plastenko nad sredino prerežemo na pol, spodnji del uporabimo za podstavek, zgornji del, obrnjen z grlom navzdol, pa kot prostor za zemljo (sliki 1 in 2)

Reportaža s srečanja Vzajemnosti

Spomini z jesenskega srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti so še zelo živi, pa smo jih že dopolnili z novimi. Tokrat z Brača, tretjega po velikosti med hrvaškimi otoki, kjer smo preživeli štiri čudovite zadnje majske dni.

Na 17. srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti se je zbralo kar za šest avtobusov izletnikov. Razveselili smo se znanih obrazov in toplo pozdravili tiste, ki so bili z nami prvič. Družili smo se, se naužili sonca, preživeli nekaj nalivov, najpogumnejši so tudi zaplavali v morju, ki se je šele začelo ogrevati. Pa tudi veliko zanimivega smo videli in novega izvedeli.

Ime je osebna os posameznika, slovensko ime pa je obenem os slovenske skupnosti, ker izžareva domoljubje, ljubezen do materinščine in se zato najlepše razcveti v umetnosti. V težkih obdobjih za Slovence so se ti »bojevali« za svoj obstoj tudi z imeni.

Leto 2023 je razglašeno za leto Karla Destovnika Kajuha, ki se je rodil 13. decembra 1922 in umrl 22. februarja 1944. Lansko leto je bila torej 100. obletnica njegovega rojstva, lani pa je bila tudi stoletnica rojstva Ele Peroci, ki se je rodila 11. februarja 1922 in umrla 18. novembra 2001, in Cvetane Priol, ki se je rodila 19. februarja 1922 in umrla 11. avgusta 1973. Vsi trije so kot marsikateri drug kulturnik vsak na svoj način povezani s slovenskimi imeni.