Neokrnjena narava, slikovita pokrajina severozahodnega dela Haloz, rahle meglice nad hudourniško reko Dravinjo, skrivnosten šepet podzemne kraške jame … Vse to in še veliko drugega lahko doživimo na potepu od Križnega Vrha po robu Dravinjskih goric do razgledne vzpetine na Ptujski Gori in skozi osrčje haloške pokrajine do Rogatca.

Pohod začnemo v Slovenski Bistrici, točneje na dvorišču hiše na Križnem Vrhu, v kateri si ogledamo tretjo največjo znano zasebno zbirko šivalnih strojev v Evropi. V njej so stroji za domačo uporabo, krojaški, industrijski in tudi pletilni stroji, ki jih vse od leta 1997 zbira Marjan Babič. Do danes se je v muzeju nabralo kar 270 šivalnih strojev 75 različnih proizvajalcev, med njimi Singer, Pfaff, Howe, Dürkopp, Wertheim, Rast Gasser, Adler … Vsak stroj je skrbno restavriran in konservatorsko strokovno obdelan. Okoli 130 jih tudi deluje.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Osupljiva in navdihujoča, a tudi presunljiva je življenjska zgodba Alme M. Karlin (12. 10. 1889–14. 1. 1950), pisateljice in novinarke, svetovne popotnice in ljubiteljske raziskovalke. Zelo mlada je že začrtala svojo pot in ji nato z neverjetno odločnostjo sledila. V letih od 1919 do 1927 je prepotovala svet kot še nihče pred njo. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je doživela velik uspeh kot pisateljica. 

Celjanka Alma M. Karlin je že pri šestnajstih letih spoznala, da se skrajno negativnega vpliva svoje mame in okolja, ki jo duši, lahko reši z znanjem. Z znanjem, ki ga je mogoče unovčiti in si tako zagotoviti neodvisnost. Takrat se je začela učiti tujih jezikov. Pri osemnajstih se je podala v »prostovoljno izgnanstvo« v London, kjer je leta 1914 zelo uspešno opravila izpite iz angleščine, francoščine, italijanščine, španščine, danščine, švedščine, norveščine in ruščine. Leto pozneje, ko je bivala na Norveškem, je spoznala svoje življenjsko poslanstvo: pisateljevanje.

Dobre stare viže

»Imel sem veliko srečo, da sem v ansamblu imel tako izjemno pevko, kot je Majda Renko, ki se piše tudi Petrič. Zahteval sem, da se njen dekliški priimek ne izgubi, saj mi zveni strašno lepo,« z nasmeškom pove harmonikar Vili Petrič o prvih skupnih glasbenih korakih s svojo ženo in pevko v ansamblu.

Rodila se je sredi poletja leta 1944 v Ormožu. Že v otroških letih je v sebi začutila ljubezen do glasbe in prepevanja. Prirojeno nadarjenost je s trdim delom tudi hitro odmevno nadgradila, saj je že v času študija solopetja nastopala v Operi SNG Maribor, končala je učiteljišče ter poučevala v Mariboru in Ljubljani. Njen mož Vili je tudi akademsko izobražen glasbenik, dolga leta je igral trobento v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, oba pa seveda druži ljubezen do narodnozabavne glasbe. Majda Renko Petrič je bila mezzosopranistka in dolgoletna članica Ansambla Vilija Petriča.

Še posebej v hladnih dneh mora spalnica dajati občutek udobja in topline. Dnevi so kratki in pusti in morda se pogosteje umaknemo v spalnico k popoldanskemu počitku. Uporabimo prijetne barve in mehke materiale za dodatke na postelji, prostor naj bo pospravljen in urejen. Poletne barve in pisane rožaste prevleke pospravimo, saj v zimskem času ne spadajo v spalnico, uporabimo raje pastelne, enobarvne tone ali primerne barvne kombinacije za ta čas. Tudi belina je lahko privlačna, če jo kombiniramo z mehkimi toplimi plišastimi ali volnenimi odejami.

Vandramo po Sloveniji

December po izletiščih rad razgrinja mraz, dež ali sneg, neubranljivo pa tudi zgodnjo temo. Vandranju po Sloveniji se upira. Virusna kriza nam zapira veselišča, tu in tam pa le odpira prostore duhovnosti, kjer se tesnobni človek lahko okrepča z izročili lepote in zgodovine, ki je, kot je rekel Thomas Mann, vodnjak, ki mu ne vidiš dna. Romanska cerkvica Svete Trojice v vasi Hrastovlje, 17 kilometrov oddaljena od Kopra ali devet kilometrov od odcepa z avtoceste pri Črnem Kalu pod Kraškim robom, je pravi cilj za romanje k lepoti in skrivnostim zgodovine.

Po srečnem naključju sovpadata visoki življenjski jubilej prvakinje Mestnega gledališča ljubljanskega Jožice Avbelj in 70. obletnica te gledališke hiše, zato jo je direktorica Barbara Hieng Samobor povabila, da sama stopi na gledališki oder v monodrami Le en smaragd, ki jo je posebej zanjo napisal Jaka Smerkolj Simoneti in si jo lahko ogledate na Mali sceni MGL. Sicer pa je gledališka in filmska igralka ter profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v svoji dolgoletni karieri nanizala veliko nepozabnih vlog.

Modna štola

 Štola nas prijetno greje, ko jo ogrnemo okoli ramen in spredaj na prsih zapnemo z velikim gumbom.

Velikost: 50 x 140 cm.

Potrebujemo: 600 g volne v ustrezni barvi; pletilke št. 4 in 6; 1 velik gumb ustrezne barve.

Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Vzorec kite (nasnutek je deljiv z 8) – 1. vrsta: *4 petlje predenemo na pomožno pletilko za pletenje, 4 petlje desno, desno popletemo petlje s pomožne pletilke, 8 petelj desno*. Ponavljamo od * do *. 2. in vse sode vrste: leve petlje. 3. in 5. vrsta: desne petlje. 7. vrsta: *8 petelj desno, 4 petlje predenemo na pomožno pletilko za pletenje, 4 petlje desno, desno popletemo petlje s pomožne pletilke*. Ponavljamo od * do *. 9. in 11. vrsta: desne petlje. 13. vrsta: ponavljamo od 1. vrste.

FILM

Erotikon z Ito Rino in novo glasbo

Erotikon češkega režiserja Gustava Machatyja je velika klasika, po mnenju mnogih ljudi tudi eden najlepših evropskih nemih filmov. Predvsem pa je to film Ite Rine, Slovenke iz Divače, ki ji je vloga dekleta v primežu dveh moških prinesla svetovno slavo. Povabili so jo tudi v Hollywood, a je vabilo odklonila. Film ima čudovito glasbeno spremljavo, kajti Slovenska kinoteka je pri Andreju Goričarju naročila novo glasbeno partituro, sedem glasbenikov jo bo izvajalo v živo. Predstavili so se že na festivalu Dnevi nemega filma v Pordenonu in doživeli ovacije. Filmski in glasbeni dogodek bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 29. decembra.

Praznično vzdušje v našem domu nam prvi pričara adventni venček, ki po krščanski tradiciji napoveduje vrhunec božičnega praznovanja. Okrašenega s štirimi ali eno svečo bomo prižigali ob nedeljskih decembrskih večerih. Še posebej bomo ob njem uživali, če ga bomo naredili sami.

Tradicionalen način izdelave venčka potrebuje kar nekaj ročnih spretnosti. Venec pletemo tako, da na slamnat obroč enakomerno polagamo vejice svežega zelenja in jih tesno povežemo z zeleno žico, da bo čim manj opazna. Že v preteklosti so zimzelenemu zelenju zaradi njegove obstojnosti pripisovali simboličen pomen. Smreka nam daje energijo, bodika ali božji les simbolizira večno življenje, pušpan nesmrtnost, rožmarin spomin in bršljan dobrodelnost. Če bomo uporabili vejice jelke ali tise, ne bomo imeli težav z odpadanjem iglic, saj se obdržijo še takrat, ko so že skoraj suhe.