Jopa s kapuco

Oranžno melirana volna, privlačen vzorec, dopolnjen z dvema debelima kitama in žepoma, in še kapuca. Vse to ima vedno modna in prijetno topla kardiganska jopa.  

Velikosti: 38 in 44. Opisi za 44 so v oklepajih.

Potrebujemo: 800 (900) g oranžno melirane volne; pletilke št. 5 in 6.

Vzorci. Cevasti vzorec –   1. vrsta: *1 desna petlja, 1 levo petljo preidemo nepopleteno, nitka teče pred pletenjem, 1 desna petlja*; ponavljamo od * do *. Ponavljamo 1. vrsto. Patentni vzorec: menjaje pletemo 2 desni in 2 levi petlji. Osnovni vzorec – 1. vrsta: 1 leva petlja, *1 ovoj, 3 petlje desno prevlečeno snemamo (= 1 petljo desno prenesemo, 2 petlji popletemo desno skupaj in prevlečemo nastalo petljo skozi preneseno petljo), 1 ovoj, 1 leva petlja*. Ponavljamo od * do *. 2. in 4.

 TI NAŠI VNUKI

Ej, ti naši vnuki! Presenečajo nas vsak dan znova z domislicami, svojo otroško logiko in neposrednostjo, spravljajo nas v zadrego, ko ne znamo odgovoriti ali smo s svojim odgovorom neprepričljivi. Vedno znova ugotavljamo, da še kako velja tisti stari izrek, ki pravi, da pišče več od koklje ve ...

Njegov vrtec je od našega bloka oddaljen približno 300 metrov, toda midva sva včasih potrebovala tudi uro ali dve, da sva prišla domov. Najprej sem morala v vrtcu pogledati vse nove risbice, poiskati njegovo risbico, si jo ogledati in on mi je razložil, kaj pomenijo vse tiste čačke račke, krive in ravne črte, krogi in krogci. Imel je strašno domišljijo. Ko so risbice postajale vedno bolj izpopolnjene in sem lahko sama ugotovila, kaj je narisano, je bil tega strašno vesel.

Medobčinski muzej Kamnik bo decembra praznoval 60. obletnico delovanja. Muzej je univerzalen in v svojih zbirkah hrani raznorodno gradivo (arheološko, etnološko, zgodovinsko, umetnostnozgodovinsko itd.). Pod njegovim okriljem delujeta še Galerija Miha Maleš in Rojstna hiša Rudolfa Maistra. Jedro muzejskih zbirk predstavljajo predmeti, ki jih je leta 1964 od zasebnega zbiratelja Josipa Nikolaja Sadnikarja odkupila Občina Kamnik. Med njimi je nekaj izjemnih in zelo redkih ter takih, ki v sebi skrivajo nenavadne zgodbe.

Tetoviranje je stvar osebne odločitve, tudi če gre za skupni namen. A če je bilo to v nekem obdobju znak protesta, pripadnosti, mladostne zagnanosti, je danes postalo nekaj zelo običajnega, saj se za tetovaže ne odločajo le mladi ljudje ...

Tetoviranje je v Sloveniji postalo modno zadnjih nekaj let, prej je bila domena mlajših moških. Bralci se zagotovo spomnite, kako je med služenjem vojaškega roka v Jugoslaviji pri vojakih prevladoval trend vtetoviranih simbolov takratne države, najpogosteje kratice JNA. Če je tetovaža takrat odražala ideološko in identitetno pripadnost jugoslovanski vojski, pa so si jo po razpadu Jugoslavije številni odstranili ali prekrili. Tisti, ki jih še imate, ste verjetno opazili, da so se tetovaže raztegnile ali skrčile, izgubile barvo … Zagotovo se po kakovosti izvedbe in barve (praviloma) ne morejo kosati z današnjimi.

GLASBA

Hči polka v mariborski operi

Skladatelj Gaetano Donizzetti je bil znan po hitrem pisanju glasbenih del, napisal je več kot 70 oper, med njimi pogosto izvajajo opero Hči polka. V njej se subtilno poigrava z opernimi in družbenimi konvencijami, ki nastajajo v komičnih trkih med pripadniki različnih družbenih stanov, kar v gledalcu in poslušalcu izzove smeh in obenem osuplost nad virtuoznimi vokalnimi akrobacijami. Kljub že večkrat videnemu srečnemu razpletu na videz nepremostljivih razlik med zaljubljencema nas skladatelj vedno znova prepriča z liričnostjo pevske melodije in humorjem, kar polepša sive čase. Od 15. oktobra na velikem odru mariborske operno-gledališke hiše.

Dobre stare viže

Pevci so se prvič zbrali v Zagorici leta 1948, da bi zapeli na svatbi. Zbral jih je Ivan Kralj, po domače Vintarjev, ki je bil vodja skupine vse do svoje smrti. Zbral je fante, ki so peli naprej in počez, se pravi tenoriste, ter basiste, ki so peli tretji glas. Temu so rekli fantovsko petje in tako je ostalo v skupini do današnjih dni. Zagoriški fantje so od samega začetka peli kot nekdaj fantje po vaseh, ubrano, sproščeno in predvsem domače, med njimi pa so bili vedno tudi pravi mojstri ljudskega petja.

Vandramo po Sloveniji

Na Smrekovec se najbliže in tudi najudobnejše pride iz Ljubnega v Zgornji Savinjski dolini. Do Doma na Smrekovcu (1375 m), ki je te dni odprt ob koncih tedna, pelje 16 kilometrov dolga cesta, ki je na koncu makadamska. Od doma krenemo levo po poti v smeri Smrekovca (1577 m), ki ga dosežemo v dobre pol ure.

Pot se sprva zmerno vzpne čez travnato pobočje, nato pa se usmeri v gozd, kjer se za krajši čas postavi bolj strmo, a hitro postane položnejša in nas pripelje na razpotje, kjer na desno krenemo k razglednemu vršnemu slemenu Smrekovca, h kamniti piramidi. Če zavijemo levo, bi čez dve uri prišli na Komen, ki je sicer najvišja gora smrekovškega pogorja.

Kurilna sezona običajno traja kar pol leta, včasih se začne prej ali pa se konča pozneje. Pri klasičnih togih sistemih centralnega ogrevanja ne želimo zaganjati sistema ob vsakem hladnem večeru in si moramo pomagati drugače, da premostimo hladno obdobje. To velja tudi takrat, kadar smo vezani na mestni ogrevalni sistem ali ogrevalni sistem večje stanovanjske stavbe. Pomagamo si z električnimi konvekcijskimi ogrevali, IR-paneli, tudi z grelno funkcijo klimatske naprave ali kamini.

Sodobni sistemi pa so, če poenostavimo, pripravljeni ves čas in se zaženejo sami po potrebi. Če imamo lastno centralno ogrevanje in je termostatsko, se bo sistem sam vključil ob padcu notranje/zunanje temperature. Ne glede na to, ali imamo toplotno črpalko, plinski grelnik ali katero drugo ogrevanje. Plinske naprave in toplotne črpalke lahko delujejo vse leto za pripravo sanitarne vode, toplotne črpalke tudi za hlajenje. Sodobni sistemi omogočajo tudi daljinsko upravljanje prek brezžičnega vmesnika, ko lahko doma zaženemo gretje ali povečamo želeno temperaturo od drugod.