Novomeška rokovska skupina Rudolfovo je sredi sedemdesetih let ustvarila enega največjih hitov Grem domov v Novo mesto. Besedilo pesmi je napisal Drago Vovk, vrstnik in prijatelj članov skupine, na enem od druženj v takratni Perovi gostilni v Novem mestu, današnjem Slonu. Napisal je še eno legendarno pesem – Peronospora je živ hudič, ki sta jo izvajala ansambel Henček in Pero Lovšin.

Drago ni bil nikoli glasbenik, je pa z glasbo zelo povezan že od najstniških let. Kot novinar že petdeset let piše o glasbi in tudi fotografira, je avtor radijskih oddaj, lastnik snemalnega studia Sraka in Radia Sraka, ki je že od začetka družinski radio. Svoje prve prispevke in fotografije je objavljal v Dolenjskem listu, pozneje pa je pisal za številne revije in časopise (od Stopa, Antene, Mladine, 7D, Kiha do Nedela, Reporterja, Slovenskih novic), še vedno pa sodeluje z našo revijo, kjer predstavlja nekoč zelo uspešne ustvarjalce narodnozabavne glasbe. Pisal je tudi za jugoslovanski reviji Džuboks in Start ter angleški glasbeni časopis Folk News. V tem času se je nabralo veliko fotografij domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev in spominov na stare dobre čase, ko še ni bilo interneta in smo poslušali še gramofonske plošče in kasete.

Sneg, veter in hlad nas prevečkrat zadržijo v objemu toplega doma. Ljubitelji cvetja si zato radi osvežimo zalogo sobnih lončnic, da je čakanje na pomlad prijetnejše. Vendar je zimski čas tudi za sobne rastline kljub obdobju mirovanja stresen. Če bomo prisluhnili njihovim zahtevam, bodo to kmalu pokazale v vsej svoji lepoti.

Okenska polica ne ustreza vsem rastlinam. Skupina bromelijevk, kot so priljubljene Aechmea, Vriesea, Tilandsia, Guzmania ( na fotografiji Guzmania minor ), zaradi nenavadnih okrasnih cvetov dajejo videz zahtevne rastline. Vendar za uspešno vzgojo ne potrebujejo posebnih vrtnarskih veščin. Posebnost bromelijevk je, da cvetijo samo enkrat v življenju, nato jih gojimo kot zelenolistne rastline. Okoli matične rastline sčasoma zrastejo novi mladi poganjki.

Le kdo ne pozna vrabcev, drobnih družabnih ptičkov, ki jih je povsod polno? Ponekod jih preganjajo, drugje se jih veselijo in hranijo, le redki pa jih med sabo ločijo. Dostikrat se družijo med seboj in se skupaj borijo za drobtinice po tleh na mestnih tržnicah in kmečkih dvoriščih blizu kokoši in povsod, kjer je kaj hrane.

Najpogostejši in nam najbolj poznan je domači vrabec (Passer domesticus), nekoliko manjši pa je poljski (Passer montanus), ki se razlikuje tudi po barvi. Najlažje ga prepoznamo po kostanjevo rjavi glavi, ki je videti kot kapica, in po beli lisi na licu. Gnezdo si le redko splete pod ostrešjem, kot si ga domači vrabci, njegov dom je bogata meja grmovja ob robu gozda, širne njive, posejane s pšenico in koruzo, ali neskončna travniška pokrajina s številnimi drevesi, kjer si poišče razpadajoče drevo z luknjami, ki so jih izdolble žolne. Tam je njegovo kraljestvo: drevesa, na katerih je vse leto dovolj žuželk, ličink in gosenic za njihov naraščaj, njive in travniki z neštetimi semeni, goste meje, v katerih tudi skrije gnezdo.

Že od nekdaj smo ljudje v mrzlih dneh nosili daljši kos tkanine ali pletenine, ovit okoli vratu za zaščito proti mrazu. V različnih pokrajinah so bili širši kosi (štole) lahko tudi trikotne oblike (plet), odvisno od tega, kako dolge in hude so bile zime.

Šal nas v zimskem času dobro greje in zaščiti pred mrazom, vetrom ... Če pa bo vašemu lanskoletnemu plašču dodal nekaj barve, ga osvežil in poudaril vaš obraz, ste dosegli največ. Z različnimi načini nošenja daljših in toplih šalov lahko precej spremenimo osnovno oblačilo.

Dobre stare viže

Bil je še otrok, ko je nekoč na vaški veselici gledal nekega godca, ki je igral na harmoniko, in ko je ta nehal igrati, mu je harmoniko z veseljem dal v roke. Ivan Rupar se še danes dobro spominja, da je malo zaškripalo, ko je prvič potegnil meh. »Tako se je začelo. In ko sem slišal, da nekdo nekje igra na harmoniko, sem šel tja, gledal bi ga dan in noč in se od njega učil,« se nasmehne.

Ko je bil star deset let, so se našli trije fantje, ki so se želeli naučiti igranja na kitaro in bas, Ivan pa na harmoniko. Že kot osnovnošolec je bil priden, nabiral in prodajal je jagode in kostanj, lotil se je vsakega dela, samo da je padel kakšen cekinček. Tako je privarčeval denar za nakup harmonike. Igranja ga je poučeval slepi harmonikar v domu slepih v Škofji Loki, ki je nedaleč od njegove domače vasi Sveti Andrej.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Pozimi nas rado zebe v noge. Zato so pletene gamaše najboljši zimski modni dodatek. Všeč so nam enobarvne in pisano vzorčaste, »paše« pa jim prav vsak pleteni vzorec.

Pletemo jih krožno na kompletu kratkih pletilk ali pa ravno z dvema pletilkama in jih nato sešijemo v cev. Da se bodo gamaše lepo prilegale, moramo izmeriti najširši del noge. Nato spletemo poskusni vzorček 10 x 10 cm. Preštejemo število petelj na 1 cm širine, ki nam pokaže, koliko petelj moramo nasnuti, na primer 2,2 petlje × 35 cm obsega noge = 77 petelj. Na enak način izračunamo število vrst. Če nosimo gamaše na golo kožo ali povrhu nogavic ali pajkic, je bolje, da nasnujemo nekoliko manj petelj.

Včasih jeseni in pozimi dneve, celo tedne dolgo ne moremo zares prezračiti stanovanja in prostorov. Zunaj so umazan zrak, megla in slabo vreme. Če smo v onesnaženem mestnem okolju, se pozimi dejansko izogibamo zračenju. Postajamo bolj ozaveščeni o kakovosti zraka in kako je le-ta povezana z raznimi zdravstvenimi težavami. Obenem pa imamo z novimi okni, ki bolje tesnijo, tudi manjši dotok svežega zraka. V prostorih je zrak postan, nasičen z vlago in raznimi delci. Mnogo ljudi ima težave tudi z raznimi nesezonskimi alergijami, nagajajo trdni delci PM₂, prašni delci, živalska dlaka, prhljaj in še mnogo stvari. Čist zrak je v domačem okolju pomemben, saj vpliva na naše dobro počutje. Če nam lahko naprava, kot je čistilnik zraka, omili zdravstvene težave, bomo gotovo želeli vedeti o njej kaj več.

Avtomobilizem

Gledano s treznimi očmi, je nakup rabljenega avtomobila prav soliden izhod v sili ali pa dobra naložba, kot pač gledaš na zadevo. Lahko pa se izkaže za mačka v žaklju, če ima človek smolo pri odločitvi. Prvo pravilo pa je: ne kupujte avtomobila, če nima preverljive zgodovine.

Končno ceno novega avtomobila zadnja leta pomembno kroji dodatna oprema. Po drugi strani pa vsaka nova komponenta na avtomobilu poveča možnost, da gre nekaj narobe. Na ekologijo vezane komponente so ena bolj nezanesljivih stvari. Avtomobil, ki sredi vožnje preklopi na zasilni program, je za promet nevaren. Ko se recimo v avtomobilu na dizelski pogon zapolni filter za »trde delce« (ker vozi na kratkih razdaljah in deluje neogret), je sitnost velika. Vsako polovično popravilo je le podaljševanje agonije, novi deli pa so nerazumno dragi.

Ali vas zanima, katere vrtnine imajo najraje lesni pepel in koliko ga uporabimo na posameznih gredicah? Pepel vsebuje koristna hranila in najlažje ga dodajamo tako, da ga potresemo po površini tal in vdelamo v tla, dodamo ga lahko tudi kompostu. 

Pepel je odlično naravno gnojilo, ki še posebno ustreza zelju, cvetači, brokoliju, ohrovtu, brstičnemu ohrovtu in drugim kapusnicam. Vsebuje največ kalija, ki ga te vrtnine potrebujejo. Najkoristnejši je za kapusnice in čebulnice. Uporabljamo ga še na gredicah s krompirjem, česnom in čebulo. To odlično domače gnojilo je primerno tudi za paradižnik, papriko, kumare, jajčevce in druge plodovke. Pri gnojenju s pepelom ne pretiravamo, saj vsebuje veliko kalija. Zadostuje, če v enem letu porabimo največ kilogram lesnega pepela na deset kvadratnih metrov. Če ga potresamo v prevelikih količinah, je ovirana dostopnost dušika, ki je pomemben za rast rastlin. Preden začnete gnojiti s pepelom, priporočamo, da ga stehtate.