Pisma sv. Nikolaju

V Ljubljani je darila nosil sveti Nikolaj. Pri Govekarjevih v Šentvidu so mu vsi trije otroci, devetletni Andrej, desetletna Jožica in enajstletna Alenka, v začetku decembra leta 1952 napisali svoje želje. Poleg nujno potrebnih oblačil in šolskih potrebščin so si zaželeli še knjige, igrače, sladkarije (še posebej želeni so bili »citron vafrli«, napolitanke) in celo – klobaso. Pisemca so tudi okrasili in jih pustili na zunanji strani okna, ki je gledalo na vrt. Darila je za vsakega posebej pustil na krožniku in vedno je bila zraven tudi palica, zavita v krep papir …

Kalčki so zelo bogati z vitamini, ki so nujno potrebni za zimske dni. Nekateri jih imenujejo tudi superhrana. Enostavno jih je vzgojiti prav v vsaki kuhinji. 

Kalčki so nakaljena semena različnih vrtnin in prava superhrana z okenske police. Domači kalčki so zelo bogat vir vitaminov in mineralov. Ena pest kalčkov je po hranilni vrednosti bogatejša od velike sklede solate. Vsebujejo številne mineralne snovi, enostavne sladkorje, beljakovine in vlaknine, ki pospešujejo prebavo. Za uživanje so primerni že slab teden po pripravi na kalitev. Uporabljamo jih tudi za popestritev solat in raznih prilog k jedem. Sveže uživamo tudi samostojno. Najkoristnejši in uporabni so presni brez toplotne obdelave. Kuhane dodamo rižotam, raznim omakam in juham. Semena za vzgojo kalčkov kalimo pri sobni temperaturi (22 do 25 stopinj Celzija) in v senci. Takoj po kalitvi jih prestavimo na svetlo in počakamo do primerne velikosti kalčkov.

Pomanjšana kopija vozička za dojenčke, v katerem otroci vozijo na sprehod svoje punčke in medvedke, ni zelo stara igrača, saj tudi voziček za dojenčke ne obstaja še tako dolgo.

Tisočletja so ženske dojenčke nosile le na rokah, v rutah ali košarasti zibki, privezani na hrbet. Namesto bogatih žensk so otroka nosile dojilje ali služabnice. Zapisi pred letom 1800 govorijo predvsem o »kočijah«, v katerih so vozili kraljeve malčke. Voziček za dojenčka, ki ga potiskamo naprej, poznamo šele po letu 1800. Okoli leta 1860 ga je že morala imeti vsaka bogata meščanska družina, ki je kaj dala nase. Bil je dokaz socialnega statusa, saj si ga revnejši niso mogli privoščiti.

Ali si želite ozke in pokončne stebričaste češnje, jablane in hruške, ki jih lahko sadite v žive meje? Takšna sadna drevesa so idealna za atrije, terase, visoke grede in manjše vrtove. V svetu stebričasta sadna drevesa poznajo že vrsto let. V Sloveniji jih še vedno ne poznamo dobro in premalo uporabljamo za različne rešitve na vrtu, kjer je manj prostora. 

S sajenjem stebričastih sadnih dreves si lahko ustvarite zasebnost in uspešno nadomestite žive meje iz cipres. V poletnem in jesenskem času lahko kar z ležalnika utrgate sočen plod z domačega vrta. Posadimo jih lahko tudi pred vrtom in tako oplemenitimo vhod v hišo. Zanimiva so za vrtove z malo prostora, ker ne rastejo v širino in ne zasedejo veliko prostora. Sadite jih lahko po tri skupaj v trikotniku. Tako poskrbite za dobro oploditev in lepšo podobo zasaditve, saj deluje kot en velik sadni stolp.

Nemčija ima več kot dva tisoč kilometrov morske obale ob Severnem in Baltskem morju. Baltsko morje se sicer bolj ogreje, a tudi poleti redko doseže 20 stopinj Celzija. Toda dolge peščene plaže so v toplejših mesecih dobro obiskane. Obiskovalce pa vabijo še številna zgodovinska mesta, ki so bila nekoč pomembne trgovske postojanke na poteh med skrajnimi konci Evrope.

Prvo srečanje s cvetočo preteklostjo na severu Nemčije je predstavljalo pristaniško mesto Lübeck. Nekdaj najpomembnejše mesto cehovske zveze Hansa, ki je v srednjem veku vzdrževala trgovski monopol na območju Baltskega morja, še danes kaže razkošno podobo. Zaradi številnih ohranjenih gotskih opečnatih zgradb je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. Stari del mesta se stiska na rečnem otoku. Del reke je speljan skozi vodne kanale in ob njih se vrstijo najbolj slikovite hiše. V staro mestno jedro je mogoče priti le prek mostov.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Na Mestnem trgu številka 9 v Škofji Loki so pri arheoloških raziskavah na območju nekdanjega komuna naleteli na gotske arhitekturne ostanke in številne drobne najdbe. Poleg preprostega ognjiščnega posodja, živalskih kosti in najrazličnejših predmetov za vsakdanjo rabo so bile odkrite tudi večje količine loške slikane meščanske keramike.

Gre za namizno posodje, ki so ga uporabljali v bogatejših meščanskih hišah za serviranje hrane. Posode so bile izdelane na lončarskem vretenu in okrašene s tehniko vrezovanja oziroma graviranja. Okrasje je bilo tudi bogato obarvano. Vse posode so bile nato še prevlečene z brezbarvno glazuro. Motivika, katere izraznost sega od realističnih do stiliziranih prikazov, zajema izbor predstav iz rastlinskega, živalskega in geometričnega sveta. Loška slikana meščanska keramika, ki jo časovno umeščamo v 16. in prvo polovico 17. stoletja, je bila izdelek domačih lončarskih delavnic, čeprav izdelana pod vplivom razvitejših lončarskih središč severne Italije. S tem območjem je imela Škofja Loka vzpostavljene močne trgovske povezave, po katerih so poleg številnih dobrin potovali tudi tuji mojstri in obrtne izkušnje.

Vandramo po Sloveniji

Prepadni Kraški rob se steza v Istro od Trsta doli do Učke, najvišje točke polotoka. Okoli Movraške vale se zaviha rob v obliki velike črke J. Pri spodnjem kljukastem delu črke leži na eni strani Movraška vala, na drugi strani pa se od Gračišča in Sočerge proti hrvaškemu Buzetu steza druga prav tako plodna flišna dolina rečice Reke. Vmes je kraški greben, ki se ponekod nekoliko poleže in ima videz planote. Del te planote se na južnem robu imenuje Veli Badin.

To so stene, ki strmo padajo proti mejnima prehodoma Sočerga na naši in Požane na hrvaški strani, torej tik pred državno mejo. Kako pridete do Velega Badina? S primorske avtoceste izvozite pri Črnem Kalu, nakar mimo Hrastovelj in skozi Kubed do Sočerge. Od tam pelje na levo cestica na planoto, kjer sta cerkev sv. Kvirika in pokopališče. Tu parkirate. Na Veli Badin se spustite po desni označeni poti k spodmolom in naravnemu mostu na Kraškem robu. Pod mostom se vrnete na rob in nazaj k sv. Kviriku. Sem in nazaj je slabe tri ure razmeroma udobne hoje, med katero pa je pri spustu pod Kraški rob treba malce poplezati po jeklenih vrveh in stopnicah. Tu je pot zahtevna! Lahko se ji enostavno izognete in korakate naprej po Kraškem robu.

Zazelenitveni načrti v urbanih okoljih vsestransko vzpostavljajo vez med človekom, bivalnim okoljem in naravo, s katero si želimo ostati v stiku tudi potem, ko se vrnemo z rekreacije ali sprehoda po gozdu. Enega tovrstnih podvigov so med prvimi v Sloveniji uresničili v podjetju Medis v Ljubljani. Pri tem jih je vodila natančno premišljena zasnova sonaravnega, ki vključuje tako skrb za ptice, čebele, ki so lahko daljše obdobje na paši, kot ljudi.

Kot je pojasnil mag. Tone Strnad, ustanovitelj podjetja Medis, so v okviru poslovne vizije v podjetju od nekdaj trajnostno in ekološko naravnani. Skrb za zdravje ljudi je neposredno povezana s skrbjo za zdravo okolje, kar je bilo osnovno vodilo pri zamisli izolirane zelene strehe s poraslim mahovjem in nizko travo ter namestitvijo gnezdilnic na bližnjih topolih in posameznih delih skladiščnega objekta. Načrt rojeva vidne rezultate, ki jih najbolj opažajo na kraju samem, na kar je pobudnik Tone Strnad, tudi sam izjemen poznavalec ptic, zelo...