Od kod izvira odpor do staranja, se na začetku knjige, ki razbija številne mite o staranju, sprašuje Carl Honoré. Zakaj starost marsikdo enači z boleznijo, usihanjem moči, depresijo, demenco in osamljenostjo? Kot da bi bila to edina pot staranja, kot da ne bi med nami živeli ljudje, pri katerih ne pomislimo najprej na njihova leta, ampak jih preprosto občudujemo, ker so modri in življenjsko preizkušeni. Ni treba, da bi se pri miselni podobi staranja oprijeli najslabše možnosti.

Avtor se podaja na pot razkrivanja, od kod izvira odpor do staranja, zakaj podjetja nerada zaposlujejo ljudi po 40. letu, zakaj starejših obrazov ne vidimo na televiziji, kako je mogoče, da Mark Zuckerberg, mladi ustanovitelj družabnega omrežja Facebook, prostodušno izjavi, da so mlajši ljudje preprosto pametnejši. Staromrzništvo ni nič novega. Njegove korenine so globoke, segajo v začetke civilizacije, kar pa ne pomeni, da je upravičeno.

STARANJE V SLOVENIJI

V letu 2019 smo na tej strani Vzajemnosti iskali odgovore na vprašanje, kaj pomeni družina za kakovostno staranje. To smo delali ob podatkih reprezentativne raziskave o tem, kaj nad 50 let stari prebivalci Slovenije potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo za svoje staranje in sožitje med generacijami. Danes to temo končujemo ob pregovoru, da kri ni voda. Če ne rastemo iz svojih krvnih in socialnih korenin, smo izkoreninjeni, potomci pa nas prezrejo. Nevarnost je tudi obratna: še v starosti lahko jalovo stopnjujemo slabosti svojih prednikov. Zdrav človeški razvoj je zakoreninjen v dobrih straneh prednikov ob zavestnem obdelovanju invazivne rasti slabega, ki smo se ga nalezli od drugih ali se je skotilo v nas.

STARANJE V EVROPI

Kolumna, ki jo berete, je zadnja v sklopu rednih kolumn o podatkih SHARE. Kljub temu morda v prihodnosti preberete še kaj izpod našega peresa. Naj se v zaključnem prispevku obrnem h kratkemu pregledu do zdaj napisanega. Podatki SHARE so pomemben, verjetno najboljši vir podatkov o staranju, ki ga ima Evropa na voljo. Zajemajo ogromno količino spremenljivk, podatki so zelo kakovostni, za kar skrbi veliko posebnih metodoloških skupin.

Kaj nam podatki povedo, o čemer smo kar na dolgo govorili v preteklem letu in pol? Na eni strani so tu obsežne vsebine o zdravju, upokojevanju in socialnih dejavnostih starostnikov. SHARE trenutno vključuje že več kot deset tisoč uporabnikov in podatki se intenzivno uporabljajo za različne namene – od čisto znanstvenih do bolj praktično usmerjenih.

Jejmo več polnozrnatih žit

Inštitut za nutricionistiko je začel pobudo Izbiram polnozrnato. Z njo želi spodbuditi potrošnike k poznavanju koristi uživanja polnozrnatih živil in pogostejšemu vključevanju le-teh v prehrano. Podatki namreč kažejo, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa le 27 odstotkov prebivalcev, kar 31 odstotkov pa ga sploh ne uživa. Odslej na portalu prehrana.si vsak teden objavljajo nove članke in videovsebine o koristi uživanja polnozrnatih žit. Te vsebujejo več prehranske vlaknine, ki v želodcu nabrekne in tako upočasni praznjenje ter podaljša čas potovanja hrane po tankem črevesju, zato smo dalj časa siti. Po mnenju prehranskih strokovnjakov najmanj 30 gramov vlaknine dnevno varuje pred različnimi kroničnimi boleznimi, saj pomaga vzdrževati raven holesterola, prispeva k manjšemu povečanju glukoze v krvi po obroku in uravnava prehajanje črevesne vsebine.

Prostovoljci današnji mednarodni dan prostovoljstva obeležujejo pod geslom Prostovoljstvo za vključujočo družbo. Mednarodni dan je priložnost za vse, da spodbujamo prostovoljstvo, se spomnimo na prispevek prostovoljcev k družbeni blaginji in trajnostnim ciljem na lokalni in mednarodni ravni, poziva Slovenska filantropija.

 "Socialna država, ki skrbi za svoje prebivalce, vzpodbuja njihovo prostovoljsko delovanje v dobro skupnosti. Vlaga v promocijo prostovoljstva, podpira možnost kakovostnega vključevanja v prostovoljstvo in prepoznava vrednost prostovoljskega dela," opozarja izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak. Po njenih besedah lahko na ta način vsi prebivalci sodelujejo pri skrbi za skupno dobrobit, so vključeni, ker imajo možnost sodelovati v družbenih procesih, in so bolje opremljeni za življenjske situacije, ko ne gre vse po načrtu.

 V Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD) opozarjajo, da imajo znatno premalo socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev, da bi lahko oskrbovali vse starejše meščane, kronične bolnike in invalide, ki potrebujejo tujo pomoč. Njihovi zaposleni namreč odhajajo v manj naporne in bolje plačane službe, tisti, ki ostajajo, pa so preobremenjeni, so opozorili na novinarski konferenci skupaj s predstavniki upokojencev.

V Zavodu za oskrbo Ljubljana je zaposlenih 130 socialnih oskrbovalk (v veliki večini so ženske), ki vsak dan pomagajo blizu 900 uporabnikom. Že ta trenutek bi jih potrebovali vsaj še dvajset, saj morajo tisti, ki potrebujejo socialno oskrbo, na obisk oskrbovalke čakati od dva do tri mesece. Težava je v tem, da je to delo odgovorno, a slabo plačano, ob tem še fizično in psihično naporno, poteka v turnusih in vse dni v letu. Zato si oskrbovalke iščejo službo drugje, je povedala Liljana Batič, direktorica ZOD.

 Na mednarodni dan prostovoljstva, 5. decembra,  bo v Hiši Evropske Unije v Ljubljani potekal 12. Slovenski kongres prostovoljstva. Namenjen bo merjenju učinkov prostovoljskega dela. V Slovenski filantropiji namreč opažajo, da je prostovoljstvo zelo zaželeno in prepoznano, ko rešuje različne krize, potem pa je njegov prispevek hitro pozabljen. V zadnjih letih več ali manj uspešno merimo prostovoljstvo številčno (število prostovoljcev, število prostovoljskih ur, število izvedenih delavnic …), ni pa raziskav dolgoročnih vplivov prostovoljstva na družbeno blaginjo (vpliv na  kakovost življenja prejemnikov prostovoljske pomoči, kot tudi vpliv na kakovost življenja prostovoljcev), so zapisali v Slovenski filantropiji. 

 Na današnji 3. december, dan rojstva Franceta Prešerna, bodo kulturne ustanove ponovno odprle svoja vrata. Ta veseli dan kulture je 20. po vrsti in po vsej državi se bo zvrstilo več kot 300 brezplačnih dogodkov, namenjenih vsem starostnim skupinam,  vodenih ogledov razstav, delavnic, predavanj, predstavitev knjig ...

Dogodki s podrobnimi opisi so zbrani na posebni spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije: https://www.zvkds.si/sl/elkd/elkd-prireditve. Najprej izberite regijo in nato še dogodke.

Danes zaznamujemo mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami. Združeni narodi spodbujajo invalide k dejavnemu sodelovanju in prevzemanju vodstvenih vlog v družbi. V prizadevanjih za izboljšanje položaja invalidov in oseb s posebnimi potrebami je bila leta 2006 sprejeta konvencija o pravicah invalidov, ki jo je podpisalo 153 držav, tudi  Slovenija, kjer z invalidnostjo živi 170.000 ljudi, kar predstavlja 8,5 odstotka prebivalstva.

Svet za invalide je v svoji poslanici navedel, da je Slovenja v letih po ratifikaciji konvencije o pravicah invalidov pokazala, da gre po pravi poti in da sledi svojim obveznostim iz konvencije. A po njihovem opozorilu bi moral svet delovati kot osrednji organ za spremljanje uresničevanja konvencije, vendar mu ta vloga še ni priznana. Še vedno namreč deluje le kot posvetovalni organ in njegovi sklepi nimajo izvršne moči, zato  je treba položaj in področje delovanja sveta zakonsko urediti in hkrati zagotoviti potrebne kadrovske in finančne vire, so pozvali.