Letošnji Teden ljubiteljske kulture bo med  15. in 24. majem potekal precej drugače kot v dosedanjih šestih letih. Vse dogajanje, ki je letos usmerjeno v inštrumentalno glasbo, bo potekalo po spletu. 

Na spletni strani Tedna ljubiteljske kulture: https://tlk.jskd.si ter na Facebooku in Instagramu se bodo predstavila kulturno-umetniška društva in skupine, ki se ukvarjajo z inštrumentalno dejavnostjo: godbe na pihala, big bandi, tamburaši, mandolinisti, citrarji in orgličarji. Predstavili bodo tudi različne inštrumente in glasbene izdelke, ki so nastali v času karantene, so zapisali organizatorji iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) ter Zveze kulturnih društev Slovenije (ZKDS).

 Inštitut za nutricionistiko je v okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19 konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije na prehranjevalne navade. Prvi izsledki raziskave kažejo, da so gospodinjstva v času epidemije za preskrbo s hrano bistveno manj uporabljala večje trgovine, medtem ko se je znatno povečal obseg naročanja živil na dom. Sprememba je bila še posebej značilna na podeželju, kjer je bila pred epidemijo uporaba spletnih trgovin bistveno nižja, kot v mestnem okolju.

Pri preskrbi s hrano smo bolj uporabljali živilske prodajalne, ki so bližje domu, prav so prišli tudi lokalni ponudniki. Omenjene spremembe so bile prav tako bolj značilne na podeželju, kot v mestih. Do opaznih sprememb je prišlo tudi pri pogostosti in načrtovanju nakupovanja živil. Medtem ko smo Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost s pomočjo nakupovalnega seznama – pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Gospodinjstva so povečala zaloge hrane, kar je na eni strani posledica izražene skrbi pred nezadostno preskrbo s hrano, na drugi strani pa tudi skrbi, povezane s tveganjem, da bi se pri nakupovanju živil lahko okužili. Tudi poraba živil in priprava obrokov je v gospodinjstvih bolj načrtovana, večji pomen je dobil način priprave obrokov in hrana nasploh, hkrati se je povečalo se je tudi zanimanje za samo-pridelavo hrane.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) obvešča prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma so odsotni z dela zaradi višje sile, da lahko zaprosijo za enkraten solidarnostni dodatek. Vendar pa morajo do 30. junija na Zpiz oddati vlogo za izplačilo.

Do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka so dodatno upravičeni:
- prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in
- so na začasnem čakanju na delo oziroma so odsotni z dela zaradi višje sile ter
- imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in
- enkratnega solidarnostnega dodatka niso prejeli na kakšni drugi podlagi.

Vemo, da sta že v normalnih časih skoraj vsak četrti Slovenec in Slovenka kronično utrujena, ker preveč delata; vsak deseti trpi zaradi anksioznosti, depresije ali druge duševne motnje. Ker dolgo živimo, se med starejšimi iz leta v leto hitro viša še število ljudi, ki trpijo za različnimi vrstami demence. Že dolga stoletja se tudi ve, da se zaradi psihičnih težav pogosto pojavijo tudi telesne bolečine in bolezni. Različne duševne motnje pa še posebno rade izbruhnejo zaradi hudih gospodarskih kriz, po vojni itd.

Gimnazijci razveselili stanovalce doma upokojencev

Dijakinje in dijaki 1. b razreda Gimnazije Kranj so se odločili, da popestrijo težke in samotne trenutke, ki jih preživljajo starejši, obenem pa jim obudijo upanje in optimizem, da boljši časi prihajajo. Pred velikonočnimi prazniki so ustvarjali voščilnice z risbo, pesmijo ali spodbudnim sporočilom. Predsednica razreda Sara Smajič iz Šenčurja jih je natisnila in odnesla stanovalcem v Dom upokojencev Kranj. Ob tem je povedala: »Trenutki s starejšimi so bili prelepi, njihov pozitivni pogled na svet pa me je prepričal, da bomo iz te krize izšli bolj povezani.« »Zavedamo se, kako zelo smo odvisni drug od drugega in kako pomembno je, da v času stiske nihče ni sam in pozabljen,« je zaključila gimnazijka, ki je ponosna na svoj razred, ki se je izkazal s svojim socialnim čutom in solidarnostjo.

Elli H. Radinger volkove pozna bolje, kot marsikdo pozna človeka, na svetovni oder pa jo je postavila tudi pri nas izjemno dobro prodajana knjiga Modrost volkov. Po podobno uspešni poti gre njena nova knjiga Modrost starih psov, ob promociji katere je letos spet obiskala Slovenijo, navdihnila pa jo je njena ostarela psička Shira, labradorka.

»Seveda sem, ko mi je umrla psička Lady (rešena gotove smrti iz ameriškega zavetišča, kjer pse uspavajo po tekočem traku), govorila, da ne bom nikoli več imela psa. Tako reče večina. Po Shiri ne bo tako. Imela ga bom: iz zavetišča, kakšnega starejšega, ki težko najde nov dom. Dobivam veliko pisem od ljudi, ki to storijo.« Stigmo starih psov, prav tako kot tudi stigmo, da so volkovi krvoločni in nevarni, si strastno želi odpraviti.

Kaj delamo in kaj bomo še naredili, da bi bilo odpadkov manj?

Bojana Doberlet, upokojena predmetna učiteljica, Kranj: »V trgovino hodim približno enkrat tedensko s svojo torbo in vrečko. Razmišljam, da bi začela uporabljati tudi pralne vrečke za nepakirano sadje in zelenjavo in bi tako prispevala k manjši uporabi plastike. Menim, da bi lahko bilo več izdelkov zapakiranih v papirnato ali stekleno embalažo, saj le-to lahko predelamo in s tem prispevamo k manjši onesnaženosti našega planeta. Je to utopija ali je lahko resničnost?«