Slovenija ima več starejšega kot mladega prebivalstva, med slovenskimi mesti ima največji delež starejših prebivalcev Maribor. Lani je imela Mestna občina Maribor evidentiranih 26.677 starejših nad 65 let, kar predstavlja skupno 27,73 odstotka njenega prebivalstva. Za izboljšanje življenja starejših v mestu in okolici neutrudno skrbijo tudi zaposleni javnega zavoda Centra za pomoč na domu Maribor. Pred kratkim je ponovno dobila petletni mandat direktorica Barbara Žgajner.

Čeprav ima center v imenu Maribor, pa socialna oskrba na domu sega širše, saj pomagajo tudi občanom občin Hoče - Slivnica, Rače - Fram in Starše. Skoraj sto zaposlenih je lani skrbelo za dostojanstveno staranje skoraj 900 uporabnikov z zavedanjem možnosti, zmožnosti in potreb posameznika in družbe v tretjem življenjskem obdobju. Povprečno so lani oskrbovali okoli 600 uporabnikov mesečno. Z dobro pokritostjo storitev pomoči na domu prednjači občina Rače - Fram, v občini Hoče - Slivnica opažajo trend ruralnega območja, ko si uporabniki bistveno dalj časa zagotavljajo pomoč pri vsakodnevnih opravilih v okviru mreže svojcev ali sosedske pomoči in zaprosijo za njihovo pomoč šele v trenutku, ko pomoč doseže za svojce neobvladljiv obseg. V občini Starše pokrivajo potrebe po pomoči na domu brez obsežnejših čakalnih dob. Samo v Mariboru imajo vključenih nekaj več kot 700 uporabnikov, kolikor jim lahko pomagajo glede na razpoložljivost kadra in z zagotovljenim občinskim denarjem. 

Naj planinska koča je na Kozjaku

Obiskovalci gora so v akciji Planinske zveze Slovenije (PZS) in spletnega portala Siol.net že desetič zapored izbirali planinske postojanke, ki se odlikujejo po urejenosti, gostoljubju in ponudbi. Izmed 147 koč so naziv naj planinska koča namenili Koči na Žavcarjevem vrhu (862 m), ki spada pod Planinsko društvo Maribor Matica. Tu sta že tretje leto najemnika Saša Popelar in Bobby Markoja, v kuhinji pa jima pomaga Saška Šrajner. Razveselili so se naziva, ki ga prejemajo ravno ob 70. obletnici delovanja prve planinske koče na Kozjaku.

Dunajske dobre prakse

Avstrijsko socialno podjetje Vollpension ima na Dunaju dve kavarni, ki sta zgleden primer medgeneracijskega sodelovanja. Tu namreč pečejo sladice in strežejo gostom tudi starejši, večinoma že upokojeni omas in opas, kot jih imenujejo, oziroma po naše babice in dedki, ki so se po upokojitvi lotili druge kariere. 

Kot nam je razložila soustanoviteljica in vodja kavarne Julia Krenmayr, si je skupina mladih že leta 2012 zamislila projekt o prijetnem lokalu, v katerem bi se ljudje družili, se zabavali in še kaj dobrega pojedli. Nihče med njimi ni imel znanja o gostinstvu, ukvarjali so se namreč s socialnimi študijami in marketingom. Izhajali pa so iz lastnih izkušenj, da hrana povezuje in vzbuja nostalgične spomine. Pri tem so imeli dva cilja: povezati ljudi različnih generacij in ponuditi najboljše sladice.

 Ob mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, Zveza društev upokojencev Slovenije pozdravlja slogan  Staranje z dostojanstvom, a hkrati opozarja, da to ni dano vsem. Veliko je osamljenih in starejših, ki zaradi prenizkih dohodnin komaj preživijo.

Nezadovoljni so s predlaganim načinom usklajevanja pokojnin, kjer naj bi se v prihodnosti bolj upoštevala rast cen življenjskih potrebščin, manj pa rast plač. Navajajo, da bi se pokojnine ob upoštevanju predlagane formule v zadnjih šestih letih uskladile za dobre štiri odstotne točke nižje kot po veljavni formuli, kar pomeni vedno večje zaostajanje pokojnin za povprečnim standardom družbe, na katerega bistveno vpliva ravno rast plač. Ob tem pa poudarjajo, da se bodo še naprej zavzemali za: boljši gmotni položaj upokojencev in pravice do...

Včeraj se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel največji evropski dogodek za starejše – že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo trajal še danes in jutri. Starejše in tudi mlajše vabijo na številne kulturne nastope, najrazličnejše delavnice na temo zdravja, aktivnega staranja, pa na aktualne okrogle mize in pogovore z znanimi in manj znanimi Slovenkami in Slovenci. Vstop je prost.

Na otvoritveni slovesnosti, ki je po kovidnih omejitvah spet potekala v polni dvorani, je predsednik MZU Ljubljana in soorganizator festivala Marjan Sedmak poudaril, da festival ne sme biti le enkraten dogodek, ampak proces, ki teče skozi celo leto, zato so ustanovili Forum F3ŽO, ki je letos pripravil že tri dogodke.

 Kako bi bilo, če bi bili deležni novih medicinskih tehnologij, ki bi preprečile bolezni staranja in omogočile zelo dolgo vitalno življenje? O tej in podobnih temah boste lahko razpravljali na  krožku Mladi 100 let – zdravo podaljševanje življenja. Krožek, ki je namenjen starejšim od 55 let, organizira Modra fakulteta, ki spada pod Univerzo v Ljubljani.

Mentor krožka bo mag. Martin Lipovšek, doktorand na Filozofski fakulteti, z gostoma dr. Boštjanom Petričem z medicinske fakultete  in mag. Patrikom Miličem z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Na srečanjih bodo udeleženci zajeli različne vidike prihajajoče revolucije v dolgoživosti in se vprašali, kaj lahko storimo zdaj. Ogledali si bodo tako znanstven vidik kot pričakovane družbene posledice in vse skupaj humanistično reflektirali.

Krožek se začne v sredo, 16. 10. 2024, ob 17.00 in bo  potekal tedensko do srede decembra. Cena za udeležence je 74 evrov. 

Prijave na: 
https://www.uni-lj.si/dogodki/2024-10-16-modra-fakulteta-mladi-100-let-zdravo-podaljsevanje - zivljenja

 V nedeljo obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Slovenija sicer zavrže najmanj hrane na prebivalca, približno 68 kilogramov na osebo, vendar največ delež – več kot 52 odstotkov - nastane v gospodinjstvih.

 Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v Sloveniji že tretje leto zapored izvaja kampanjo #Safe2Eat, s katero opozarja tudi na tveganja, ki jih živilski odpadki predstavljajo za varnost hrane v Evropi. Medtem ko si več kot 37 milijonov ljudi v Evropski uniji vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka, letno zavržemo več kot 58 milijonov ton hrane. Slovenija po podatkih Eurostata sicer zavrže najmanj hrane na prebivalca, približno 68 kg na osebo, vendar tudi pri nas največ delež – kar 52,61% – nastane ravno v gospodinjstvih. Gospodinjstvom po količini zavrženi hrani sledijo gostinske storitve (27,87%), distribucija (10,1%) in proizvodnja (9,37%), medtem ko se v primarni produkciji, kot je kmetijstvo, zavrže le 0,05 odstotka  hrane. Te številke jasno kažejo, da največji delež zavržene hrane izvira iz naših domov, kar nas spodbuja k razmisleku in ukrepom za zmanjšanje količine hrane, ki konča v smeteh.

 V ponedeljek se v Cankarjevem domu začenja že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje, največji dogodek za starejše v Evropi. V treh dneh, od 30. septembra do 2. oktobra, bo potekalo več kot 130 kulturnih nastopov, 30 predavanj in delavnic na temo zdravja in aktivnega staranja, 10 strokovnih razprav, 12 pogovorov v Festivalski kavarni z znanimi Slovenkami in Slovenci, nostalgične razstave in delavnice ročnih spretnosti ter program na več kot 150 razstavnih prostorih in kotičkih za zdravje, aktivno starost, kulturo in druženje.

Na svetovni dan alzheimerjeve bolezni, 21. septembra, se udeležite sprehoda za spomin in pomagajte k destigmatizaciji oseb z demenco. 

S staranjem prebivalstva narašča število ljudi z demenco, med katerimi je najpogostejša alzheimerjeva demenca. To je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki povzroča kognitivni upad in spremembe v vedenju ter vsakodnevnem funkcioniranju. Zato ne prizadene samo tistega, ki zboli, temveč bremeni celo družino oziroma bližnjo okolico, saj kar 90 odstotkov ljudi z demenco živi doma. Hkrati pa je bolezen eden največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih težav sodobnega sveta. Nujno, je , da je čim več ljudi, tudi zdravnikov seznanjenih z boleznijo zaradi zgodnjega prepoznavanja, zdravljenja in ustrezne specialistične obravnave, ter da bolniki in svojci dobili več pomoči in podpore. 

 Z današnjim dnem so začele veljati nekatere spremembe glede zdravstvenih napotnic. Najpomembnejša je ta, da bo posamezna napotnica veljala, dokler določeno zdravljenje ne bo zaključeno.

Zdravnik, ki bo izstavil napotnico, na njej ne bo več označil, koliko časa naj bi ta veljala. Zaključil jo bo šele, ko bodo izvedene vse potrebne zdravstvene storitve, vključno z morebitnimi operativnimi posegi in kontrolnimi pregledi. To pomeni, da bolniki za spremljanje kronične bolezni pri specialistih ne bodo več potrebovali kontrolnih napotnic, ukinjata se izdaja enkratnih napotnic in napotnic za določeno obdobje ter njihovo podaljševanje, so pojasnili pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Če napotnice zdravnik prej ne zaključi, preneha veljati dve leti od prve zdravstvene storitve.