-
Aktualno
Neoliberalna ideologija starejše sili, da družbene vloge, ki jih izgubijo ob upokojitvi, zamenjajo z novimi, ob tem pa ohranjajo čim boljšo telesno kondicijo in zdrav življenjski slog, se ukvarjajo s prostovoljstvom, prosti čas zapolnijo z raznimi dejavnostmi in neprestano razvijajo veščine, se izobražujejo ter uporabljajo pripomočke za ohranjanje mladostnega videza.
Vse to naj počnejo predvsem zato, da bodo produktivni tudi v zadnjem življenjskem obdobju. Besede dr. Otta Gerdina z Zavoda Opro je mogoče razumeti bolj kot provokacijo in pobudo za razmislek kot pa pot, ki naj jo uberejo starejši. V pogovoru o skritih potencialih staranja, ki presegajo prevladujoče starostne stereotipe in poudarjajo starost kot obdobje razvoja in osebne rasti, sta s psihiatrom in psihoterapevtom mag. Miranom Možino želela opozoriti na nekatere pasti generičnega predpisovanja dejavnosti in družabnosti v starosti.
-
Imate doma delo Franca Bernekerja?
Koroška galerija likovnih umetnosti – KGLU vabi lastnike del Franca Bernekerja, da se jim oglasijo. Ob 150. obletnici rojstva kiparja namreč pripravljajo razstavo, ki jo bodo odprli decembra. Pionir modernega slovenskega kiparstva je bil sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Veliko se je ukvarjal z malo plastiko, nagrobnimi spomeniki in portreti, med drugim je izklesal Trubarjev spomenik v Ljubljani. Za marsikaterimi Bernekerjevimi deli se je z leti izgubila vsaka sled, zato bodo v Koroški galeriji likovnih umetnosti veseli, če jim boste posredovali informacije na telefonsko številko: 02 620 3657 ali 02 620 3650 ali po e-pošti: katarina.hergold@glu-sg.si.
Iskanje rešitev za upočasnitev procesov staranja
Aktualno
Znanstveniki že leta iščejo možne ukrepe za upočasnitev staranja. Med drugim so ugotovili, da imajo netopirji protein, ki bi utegnil zavreti te procese.
Večina ljudi netopirjev (v Sloveniji jih živi 30 vrst in so največji red sesalcev na slovenskem ozemlju) sploh še ni videla, zato s(m)o posledično do njih bolj zadržani. Nekateri so prepričani, da je v t. i. zahodnem svetu vzrok povezovanja netopirjev in vampirjev le domišljija. Na vzhodu pa je povsem drugače, saj jih mnogo bolj cenijo. Na primer na Kitajskem je beseda za netopirja in dobro srečo enaka. Obstaja celo tradicionalni talisman, kjer pet netopirjev z razširjenimi perutmi objema drevo življenja in predstavljajo zdravje, premožnost,...
Bo kdaj vadba predpisana na recept?
aktualno
Zakaj telesna vadba ni sestavni del zdravljenja, če pa raziskave dokazujejo, da je ključni dejavnik za zdravje in kakovostno bivanje starejših? Zakaj nam zdravnik namesto zdravil na recept ne predpiše gibanja? O tem so se spraševali udeleženci posveta o gibalni obravnavi starejših, ki je potekal na ljubljanski fakulteti za šport.
Pripravil ga je raziskovalno-razvojni center za socialne inovacije za aktivno in zdravo staranje, ki deluje v sklopu ljubljanske univerze. Kot je poudaril koordinator centra in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Vlado Dimovski, je namen centra povezovati različne partnerje k oblikovanju skupnih projektov in jih prenašati v prakso. »Vemo, da se starosti ne moremo izogniti, lahko pa se nanjo prilagodimo in izboljšamo produktivnost v starejših letih ter ne nazadnje kakovost življenja,« je poudaril. Pri tem ima ključno vlogo gibanje, ki deluje preventivno in ima tudi zelo koristne učinke pri kroničnih bolnikih in osebah z demenco.
-
Aktualno
Ko se spoštujemo in cenimo, smo v bistvu na začetku prave poti, da nas bodo spoštovali tudi drugi. Anonimni vir
Ali pogosto razmišljate o spoštovanju? Se vam zdi, da ga je bilo včasih veliko več kot danes? Vsekakor so mlajši bolj spoštovali starejše. Ne sicer vsi in ne vedno in ne povsod. Določeni poklici in funkcije pa so uživali še poseben ugled. Danes ni niti ene take. Vsakogar lahko na spletu kdo, ki ni prepoznaven, ozmerja do onemoglosti in še čez. Privošči si besede in žalitve, ki jih zase nikoli ne bi želel slišati. Niti pomisli ne na to, da bo lahko »kmalu« sam starejši, morda celo na invalidskem vozičku in mu bo popolnoma zdrav mladenič ali mladenka, morda kar sovrstnik, zasedel parkirno mesto in ga še ozmerjal. A to bo še najmanj, kar se mu lahko zgodi.
-
Kateri grad je na sliki?
Odgovor pošljite na dopisnici do 17. junija na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili majico Vzajemnosti.
Odgovor iz majske številke: Spominski stebri stojijo na 32,5 kilometra dolgi Poti spominov in tovarištva, kjer je bila med drugo svetovno vojno Ljubljana obdana z bodečo žico.
Nagrado prejme: Mari Koprivec, Ljubljana.
-
Za slovenske zmage
V preteklih tednih smo veliko brali in slišali o posledicah vključitve naše države v Evropsko unijo. Prevladujoče je mnenje, da je bila ta odločitev, ki so jo potrdili državljani z velikansko referendumsko podporo, pravilna. Dejansko smo doživeli napredek na vseh področjih, povečali so se bruto domači proizvod, industrijska proizvodnja, osebni standard, možnosti za razvoj izobraževanja, odprte meje so v našo državo pripeljale več turistov, prevzem evra je omogočil trdnejše državne finance. Skratka dobro smo se odločili.
Najboljša zdravstvena oskrba za zadnje obdobje življenja
Ko bomo ostareli, bomo zaradi napredovale krhkosti ali napredovale demence vstopili v zadnje obdobje življenja. Potrebovali bomo pomoč pri osnovnih dnevnih aktivnostih – hoji, oblačenju, umivanju, hranjenju in odvajanju. Kakovost našega življenja bo pomembno odvisna od oskrbe, ki je bomo deležni. Prav gotovo si vsak izmed nas želi, da bi v zadnjem obdobju življenja prejemal najboljšo možno.
Kakšna pa je najboljša oziroma najprimernejša oskrba za zadnje obdobje življenja? Ali je to takšna, ki zagotavlja dostojanstvo? Ali taka, ki zagotavlja udobje? Morda oskrba, ki rešuje zdravstvene zaplete (na primer okužbe) in zato podaljšuje življenje? Ali pa morda takšna, ki nam bo omogočala, da bomo preostanek življenja preživeli doma med najbližjimi? Verjetno ima vsak izmed nas svoje mnenje glede najprimernejše oskrbe. Paliativna stroka, ki se ukvarja z oskrbo oseb v zadnjem obdobju življenja, nas uči, da je najboljša tista, ki je v skladu z vrednotami posameznika.
Od hiš za 13 centov do hrvaške Floride
Aktualno
Naselje Legrad na Hrvaškem, ki je v središču občine Legrad v Koprivniško-križevski županiji, številnim pa je znano tudi kot kraj, kjer je konec Dravske kolesarske poti, je bilo še pred kratkim obrobno mesto, iz katerega so se vsi izseljevali. Zdaj se je vse obrnilo na bolje.
Mala občina v hrvaški Podravini je razmeroma odmaknjena, in če bi naredili hitro anketo, bi skoraj zagotovo le skromna tretjina prebivalstva znala natančno umestiti kraj na zemljevid Hrvaške. Legrad, ki je iz tržnega mesta v 15. stoletju do 17. stoletja zrasel v pomembno trgovsko središče za živino, je nekoč privabljal trgovce iz Italije in Benetk, od ločitve od avstro-ogrskega cesarstva pred stoletjem pa doživlja konstanten upad. Zaradi slabih prometnih povezav število prebivalcev postopoma upada. Z zelenimi polji in gozdom obdano mesto leži nedaleč od madžarske meje in ima okoli 2300 prebivalcev, za polovico manj kot jih je imel pred 70 leti. Vendar je to neka druga zgodba. Osrednja zgodba je dejstvo, da je ta mala občina, ki sicer sodeluje v skupnem hrvaškem bruto družbenem proizvodu z le 0,6-odstotnim deležem, ena tistih, ki se je konkretno lotila iskanja in uresničevanja načrtov za demografsko obnovo in skrbi za starejše.
-
Pod okriljem Društva slovenskih pisateljev bo med 7. in 9. junijem potekal že 29. vseslovenski literarni festival Slovenski dnevi knjige. Osrednje prizorišče bo na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 2 v Ljubljani, kjer bodo po potekali literarna branja in interpretacije pesmi, pogovori z avtorji, glasbeni nastopi ter literarne ustvarjalne delavnice, namenjene otrokom. Tam bo tudi knjižni sejem, v akciji ›S knjigo po Kulturni soseski‹ vsak nakup knjig po sejemskih cenah prinaša popuste pri nakupu brezalkoholnih napitkov v gostinskem delu vrta ter vstopnicah za razstave, muzeje in predstave v Kulturni soseski.
