S svojim vedenjem kažemo odnos do drugih

Naš pogovor
Sodobna pravila lepega vedenja krepijo medsebojno razumevanje, strpnost, obzirnost, spodbujajo in izkazujejo pripravljenost pomagati, predvsem pa naše sobivanje naredijo prijetnejše, pravi Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, diplomatski in poslovni protokol. Vodila je različne protokolarne službe, zdaj pa znanje in nasvete deli v svoji šoli bontona. Ugotavlja, da kot družba še kako potrebujemo pravila za dostojno komunikacijo in vedenje tako v medsebojnih odnosih kot pri komuniciranju prek zaslonov.
Naj prihajajoči prazniki zažarijo
Premišljevanja o življenju
Prazniki so čas veselja in čas zabav, so čas počitka in čas srečevanj. Obdobje, ko se nam zazdi, da je čas za nekaj dni obstal. Prazniki so priložnost za drobna veselja, ki smo jih med letom odlagali zaradi obilice vsakodnevnih obveznosti. In ko se lahko brez skrbi posvetimo svojim staršem in jih razveselimo z obiskom.
Prazniki so tudi čas, ko se po svetu razseljene hčere in sinovi vrnejo domov. A njihova napeta pričakovanja, da bodo po dolgih mesecih ali morda letu odsotnosti ponovno preživeli nekaj prijetnih dni z dragimi starši, se ob snidenju z njimi pogosto sprevržejo v razočaranje. V obdobju, ko se niso videli, se njihovi starši niso le postarali za eno leto, postali so tudi slabotnejši in manj zmogljivi. Starost staršem pač ne prizanaša.
-

Anketa
Sogovornike smo vprašali, kakšna darila so jim všeč in kaj sami podarjajo.
Drr. Francka Premk, filologinja, Ljubljana: »Zelo sem vesela, če dobim lepo zavito darilo. Okrasitev ima določen pomen, a je tudi skromnejše in enostavnejše zavito darilo lahko lepo. V zadnjih letih so v uporabi darilne vrečke, kar je bolj enostavno. Ni vseeno, kako darilo izročiš. Odnos je pomembnejši od vrednosti. Pomembno je, da je dano iskreno. Žal sama pri zavijanju ne blestim, bi si pa želela, da bi mi to bolje uspevalo. Obdarujem pa iz srca.«
-

Pesem na dan drži demenco stran
Stari Grki so knjižnice opisovali kot zdravilišča za dušo. Soran iz Efeza, grški zdravnik, je maničnim pacientom predpisoval tragedije in depresivnim komedije, Aristotel pa je o poeziji pisal, da na jedrnat način pove, o čemer ne govorimo v vsakdanjem jeziku. Poezija je še danes učinkovito orodje v terapiji pri pacientih s kognitivnimi motnjami, prav tako so dokazali njene pozitivne učinke pri starejših, ki se soočajo z demenco. V Journal of Poetry Therapy Martin Wexler ugotavlja, da pomnjenje pesmi pomaga pri preprečevanju demence in...
Družabništvo – ne le poklic, ampak poslanstvo

Aktualno
Pomagati osamljenim, se z njimi pogovarjati, prisluhniti njihovim spominom, se z njimi sprehajati, jim kaj malega postoriti, se z njimi poveseliti in življenje pogledati s sončne strani; vse to zajema družabništvo, ki se postopno razvija tudi pri nas. Družabništvo bogati življenje starejših, družabnike pa osrečuje njihovo zadovoljstvo.
O družabništvu starejšim se premalo piše in govori, meni Ana Višnikar, ustanoviteljica Družabnika, saj si marsikdo ne predstavlja, kaj to sploh je. Če na kratko povzamemo, bi družabništvo lahko opisali kot pomembno obliko pomoči starejšim, ki s pogovori in pomočjo pri določenih opravilih predstavlja čustveno podporo starejšim, dviga motivacijo in kakovost njihovega bivanja, pomaga vzdrževati vitalnost, hkrati pa je tudi pomoč njihovim svojcem. Vsekakor mora biti družabnik zaupanja vreden in odgovoren človek, ki premore veliko mero empatije,...
Kar je namenjeno javni rabi, mora biti dostopno vsem

Aktualno
Javni prostor, stavbe, potniški promet in spletni prostor morajo biti dostopni vsem. Nesprejemljivo je, če ga ne morejo uporabljati starejši, osebe z različnimi invalidnostmi in oviranostmi, slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Če si kot družba želimo ustvariti okolje, prijazno vsem, je treba skupni prostor skrbno oblikovati, odpravljati pomanjkljivosti, osebam z različnimi oviranostmi pa nuditi informacije, ki jim olajšajo uporabo javnega prostora.
Zadnje jim bo omogočila nova državna platforma Zgodba petih prostorov. Zamisel je zrasla iz projekta Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi, ki ga je leta 2016 začel Geodetski inštitut RS. V okviru projekta evidentirajo ovire v zunanjem prostoru in hkrati opozarjajo lastnike ali upravitelje, da ovire odstranijo. To so lahko previsoki cestni robniki, preozki parkirni prostori, nedostopni podhodi, tudi previsok vstop in izstop iz vozil javnega potniškega prometa. Podatke posredujejo invalidske organizacije, ki prek pooblaščenih zaupnikov poročajo Geodetskemu inštitutu, kje se z ovirami srečujejo v praksi. V projekt je vključeno že več kot 100 občin, v katerih lahko s pomočjo pregledovalnika (https://pregledovalnik.dostopnost-prostora.si/) vsakdo preveri, po kateri poti naj se odpravi do cilja, da se izogne oviram.
-
Za slovenske zmage
Izvolitev Donalda Trumpa za ameriškega predsednika je bila za marsikatere presenečenje. Tudi tokrat se je izkazalo, da so se napovedovalci izida zmotili. Deloma si to lahko razložimo s posebnostmi ameriškega volilnega sistema. Dejansko so v ZDA volitve predsednika posredne, saj v imenu volivcev odločajo elektorji. Odhajajoči predsednik Biden zapušča položaj, ko je demokratska stranka razdvojena, predvsem so izgubili zaupanje tistega dela ameriške družbe, ki najbolj potrebuje pomoč države.
-

Prenovljena spletna stran Vzajemnosti
Spoštovane bralke in bralci, v želji, da bo spletna stran revije bolj pregledna in berljiva, smo jo prenovili. Še naprej lahko prebirate priljubljene rubrike, le videz je nekoliko posodobljen. Priporočamo tudi vsebino v zavihku Koristne informacije, ki smo jo osvežili in dopolnili. Tam najdete kontaktne podatke nevladnih in humanitarnih organizacij, varuhov pacientovih pravic in številnih društev, ki so lahko v pomoč, ko zbolimo ali nekoga negujemo, območnih enot Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centrov za socialno...
-
Moj pogled
Najlepše melodije se igrajo na najstarejše gosli. Ralph Waldo Emerson
Nikoli, prosim, ne uporabljajte izrazov, kot so starostniki, ostareli, onemogli, starčki ipd. Ali se vam zdijo primerni? Nikakor, saj kažejo manjvrednostno oceno starejše populacije. Imamo mlajšo, srednjo in starejšo generacijo, a prav vsaki pripadajo določene lastnosti in sposobnosti, ki jih velja izkoristiti. Kje so prepotrebne izkušnje in zgodovinski spomin zelo mladih doktorandov? Ob nekoč naši (le) diplomi se danes hvalijo z magisterijem – in hop še na doktorski študij.







