Krkin teden humanosti in prostovoljstva
V farmacevtski tovarni Krka, ki letos praznuje 70-letnico obstoja, veliko pozornosti posvečajo prostovoljstvu. Ne le, da je med zaposlenimi veliko posameznikov prostovoljcev, množično se udeležujejo tudi skupinskih humanitarnih akcij.
Osrednja je Krkin teden humanosti in prostovoljstva, ki letos poteka že enajstič. Z različnimi dejavnostmi priskočijo na pomoč posameznikom ali društvom po vsej Sloveniji, ali jim z druženjem polepšajo vsakdan. Enako velja za zaposlene v Krkinih predstavništvih v tujini.
Festival duševnega zdravja tokrat v Mariboru
Duševno zdravje je več kot zgolj odsotnost bolezni, je namreč temelj siceršnjega zdravja in tudi človekova pravica. To je vse tisto, kar nam omogoča, da v življenju najdemo smisel, da smo ustvarjalni in aktivni, da sprejemamo sebe in svoja čustva ter se samozavestni vključujemo v družbo. Dobro duševno zdravje se kaže v občutkih sreče, zadovoljstva in samospoštovanja. Omogoča nam vzpostavljanje pristnih, trajnih odnosov z drugimi, uspešno soočanje z izzivi in aktivno prispevanje k razvoju družbe, je ob najavi dogodka povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ asist. Matej Vinko.
Starejšim voznikom možgani delajo precej počasneje
Naš pogovor
Kar tretjina voznikov na slovenskih cestah je starejša od 60 let, večina ima že dolgo vozniški izpit, a vozniškega znanja ne obnavlja. Osvežitev znanja bi bila za vse, ki so delali izpit pred 30 ali 40 leti, nujna, najlažja pot pa je tečaj varne vožnje. Šolo varne vožnje je pred slabimi tridesetimi leti v Slovenijo pripeljal Brane Küzmič, legendarni slovenski tekmovalec v reliju, ki je v nekdanji Jugoslaviji osvojil kar petnajst naslovov državnega prvaka, leta 1979 so ga razglasili za najboljšega voznika avtomobilov znamke BMW v Evropi. Od tekmovanja se je poslovil po hudi nesreči leta 1991 in v naslednjih letih ustanovil šolo varne vožnje, ki je z njim in številnimi inštruktorji prerasla v dobro delujoči državni projekt. Letos bo dopolnil 76 let, torej se že tudi sam uvršča med starejše voznike in se srečuje z mnogimi občutji, tegobami in pomisleki, ki pridejo z leti.
-
Med rojaki v Reziji
Veliko lepih vtisov so odnesli vsi, ki so se z Vzajemnostjo in Turistično agencijo Kompas v aprilu odpravili na izlet v Rezijo, alpsko dolino v severovzhodni Italiji. V petih naseljih (Bila, Ravanca, Njiva, Osojane in Solbica) še nekaj manj kot tisoč ljudi govori svojevrstno slovensko oziroma rozajansko narečje, ki si ga je povrhu vsaka vas še prikrojila po svoje. Z živahno predstavitvijo zgodovine, običajev in vsakdanjika ljudi pod Kaninom nas je navdušil Sandro Quaglia Guket, predsednik Kulturnega društva Rozajanski dum, ki skrbi, da mladi...
-
Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti, manj kot mesec dni nas loči od našega srečanja, ki bo od 2. do 5. junija v hercegovskem Neumu. Na pot se bo podalo sedem avtobusov z različnih koncev Slovenije. Najprej si bomo ogledali srednjeveško trdnjavo Klis nad Splitom, potem se bodo prvi trije avtobusi zapeljali po Pelješkem mostu, drugi štirje pa ob vrnitvi domov. Bivali bomo v Grand hotelu Neum, kjer nam bodo domačini pripravili kulturni program in pijačo dobrodošlice.
Starost, ji znamo prisluhniti?
maj '24Zdravje Starejši Medgeneracijsko
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Ostareli bomo. Do takrat se nam bo uresničilo še nekaj življenjskih načrtov ter izpolnilo nekaj upanj in pričakovanj. Z novimi izkušnjami in novopridobljenimi znanji bomo morda še nekoliko preoblikovali svoja prepričanja in dogradili svojo osebnost.
Ko bomo ostareli in postali nemočni, bodo naši življenjski cilji izpolnjeni. Ne bomo več pogledovali v prihodnost, zavetje bomo iskali v udobju preteklosti. Z bližnjimi bomo podoživljali skupaj prehojene poti in se spominjali svojih uspehov. Ob spominih bomo ponovno zaživeli, zaradi preteklih uspehov se bomo počutili vredne. Bližnji nam bodo družba, varnost in neprecenljiva pomoč pri ohranjanju dostojanstva. Na starost bomo postali tudi trmasti. Svojih stališč in prepričanj, temelječih na življenjskih izkušnjah, ne bomo več pripravljeni spreminjati. Ne bomo se več pripravljeni prilagajati.
Brez denarja ne bo oskrbovalcev
aktualno
Pomanjkanje zaposlenih v domovih za starejše, ki vse bolj tonejo v rdeče številke, premalo socialnih oskrbovalcev in dolgo čakanje na storitve pomoči na domu je realna slika na področju oskrbe starejših pri nas. Sistem se lahko vsak čas zlomi, zelo resno opozarjajo poznavalci razmer. Še zdaleč ne prvič.
O pomanjkanju kadrov govorimo že deset let, saj zaposleni s področja zdravstva in sociale zaradi izredno nizkih dohodkov in slabih delovnih pogojev odhajajo v druge službe, v trgovine ali celo proizvodnjo, razpise za delovna mesta neuspešno ponavljajo. V domovih za starejše vse težje opravljajo dostojno oskrbo. Po analizi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) bi za kakovostno in varno izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije v domovih za starejše potrebovali dodatnih 3600 zaposlenih.
-
Moj pogled
Pogosto se ponoči zbudim, in ko začnem razmišljati o vrsti težav, se odločim, da moram o tem povedati predsedniku. Potem se popolnoma zbudim in se spomnim, da sem jaz predsednik. Harry S. Truman, 33. predsednik Združenih držav Amerike
Ali poznate pripoved o »diamantnem pravilu«, njena avtorja sta dr. Nata Booth in dr. Steve Price? Zgodba pripoveduje o deklici, ki je z očetom in mamo živela v stanovanju v najvišjem nadstropju stare stavbe v New Yorku. Bili so revni, in ker niso imeli televizije, je deklica pogosto slonela ob oknu, gledala, opazovala in se čudila. Spremljala je promet in ljudi na ulici ter o marsičem razmišljala. Pogosto je zrla v okna ene izmed bližnjih stavb. Bila so tako čudovita, da si je v stanovanju za njimi zamišljala le srečne ljudi. Sonce se je odbijalo od diamantov in pošiljalo modre in bele žarke po celem mestu.
-
Za slovenske zmage
Za športnike je nastop na olimpijskih igrah priložnost, ki jih spodbuja k doseganju vrhunskih dosežkov. Že to, da dosežejo uvrstitev na to največjo športno prireditev, je velik uspeh. Nazadnje pa vendarle štejejo medalje. Do zdaj so slovenski športniki zelo uspešno sodelovali v bojih za olimpijska odličja, zato so tudi tokrat pričakovanja velika. Ne le tekmovalcev, temveč tudi javnosti. Uspehi nam dvigujejo samozavest, saj dokazujejo, da se lahko naši športniki enakovredno merijo tudi v svetovnih okvirih.
Ne pomoč smrti, pomoč življenju!
Prejeli smo
V zvezi s predlogom zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) želim povedati svoje stališče.
Uvod v predlog zakona tako pogosto omenja pojem »neznosno trpljenje«, da se bralcu vsiljuje misel, da večina živečih v Sloveniji trpi za neznosnim trpljenjem in si želi smrti. To je povsem popačena slika vzdušja v naši državi. Poudarjam, da neznosno trpljenje ne velja za večino, pač pa le za posameznike, ki so hudo, neozdravljivo bolni, brez upanja na vrnitev v stanje dobrega in samozadostnega počutja. Zato poudarjam, da se zakon za posameznike ne more sprejemati, ampak se sprejme le za določeno večino.
