Le slaba tretjina očividcev pri nas zna ali si upa pomagati ljudem z nenadnim srčnim zastojem. Svetovni dan oživljanja, ki ga obeležujemo na današnji dan pod sloganom Vsak Zemljan lahko reši življenje, tako spodbuja ljudi, da obnovijo znanje iz temeljnih postopkov oživljanja, da znajo prepoznati nujno stanje in ukrepati, ko človek potrebuje pomoč.

Kot je na novinarski konferenci povedala predstavnica Slovenskega reanimacijskega sveta Špela Baznik, je namen svetovnega dneva oživljanja spodbuditi ljudi, da pristopijo k sočloveku, ki potrebuje pomoč. Pomembno je, da prepoznajo nujno stanje in takoj ukrepajo, pokličejo telefonsko številko 112 in ob srčnem zastoju začnejo izvajati temeljne postopke oživljanja. Po njenih besedah vsaka minuta šteje.

Danes obeležujemo svetovni dan umivanja rok, ki v ospredje postavlja ustrezno higieno pri pripravi hrane. Prav tako je pravilno umivanje rok izredno pomembno za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni med ljudmi, saj se številne bolezni širijo ravno prek kontaminiranih rok, so opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Prek rok se prenašajo predvsem povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni, okužb in zastrupitev s hrano, posredno pa tudi povzročitelji gripe in drugih respiratornih okužb. Povezovanje umivanja rok z uživanjem hrane pa je lahko tudi odličen način za oblikovanje dobrih higienskih navad tudi pri otrocih.

 Društvo upokojencev Piran v sodelovanju z občino Piran v sredo, 17.oktobra, prireja "dan starejših občanov. Prireditev, ki je že tradicionalna, se bo začela ob 17. uri. v avditoriju  Portorož.

Pripravili so zanimiv in zabaven kulturni program. Nastopali bodo: otroci iz vrtcev, osnovnih šol, folklorna skupina "Sožitje" Koper, plesno akrobatske skupine, pevski zbori in pevec Slavko Ivančić.

Na prireditev vabijo vse starejše občane in vse ljudi dobre volje.

 Z otvoritveno prireditvijo v Domu starejših občanov Črnomelj se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začela vseslovenska športna medgeneracijska akcija Simbioza Giba. 

Teden rekreativnega športa, vseživljenjskega učenja in zdravega in aktivnega življenja bo letos potekal že petič zapored.  Vse se do 22. oktobra se bo skupaj rekreiralo na tisoče mladih in starejših (od -9 mesecev do 100+ let), na rekordnih 493 lokacijah po Sloveniji: od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, pa do zdravstvenih domov, občin, domov za starejše občane, društev upokojencev, športno-rekreacijskih društev, fitnes društev. Vsak bo seveda poiskal sebi primerno dejavnost. 

Jutri, v soboto, 13. oktobra, bo dobro obiskati ljubljansko tržnico z okolico, saj se bo tam marsikaj dogajalo. Ob že klasični ponudbi sadja in zelenjave lokalnih pridelovalcev ter drugih kulinaričnih izdelkov bo več pozornosti namenjene kruhu (in krušnim izdelkom) ter medu (in medenim izdelkom).

Na Pogačarjevem trgu bo  med 10. in 14. uro na tradicionalnem Kruhfestu podjetje Žito praznovalo svojo sedemdesetletnico. Obljubljajo bogat animacijski program za otroke, degustacije različnih kruhov, med drugim so ob obletnici spekli poseben Jubilejni kruh iz 7 žit (vsebuje proseno, pšenično, rženo, pirino, koruzno, ječmenovo in ajdovo moko; pšenično kislo testo pa zagotavlja večdnevno svežino). Ob deseti uri pa bodo slavnostno, ob navzočnosti ljubljanskega župana,  razrezali največji jelenov hlebec. Ob 12. uri pa ne zamudite gledališke predstave gledališča Ane Monro na temo namakanja pekov.

  Prvi Mednarodni dan e-odpadkov, ki ga obeležujemo 13. oktobra, je namenjen osveščanju javnosti o pravilnem ravnanju z električno in elektronsko opremo. Vsekakor ti ne sodijo v koše za smeti, niti v navadne zabojnike, saj negativno vplivajo na okolje in ker z njihovim recikliranjem ohranjamo sekundarne surovine.

 E-odpadki so računalniki, računalniški zasloni, prenosni telefoni in tablice ter televizije, večje gospodinjske ter grelne in hladilne naprave in baterije. Proizvodnja narašča, v letu  2018 naj bi proizvajalci po vsem svetu  proizvedli 50 milijonov ton e-odpadkov in odpadnih baterij. Samo 20 odstotkov  teh odpadkov se vsako leto reciklira, kar pomeni, da 40 milijonov ton starih aparatov in odpadnih baterij vsako leto konča na odlagališčih ali pa se jih sežge oziroma nelegalno proda na črnem trgu, kjer se z njimi ne ravna pravilno. To pa povzroča zdravstvene, okoljske in družbene probleme zaradi nezakonitega pošiljanja odpadkov v države v razvoju.

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS in Onkološkim inštitutom Ljubljana že tretje leto izvaja akcijo osveščanja o problematiki raka pri moških. Letošnji slogan akcije Pravi moški je Z zdravjem začnem na krožniku. Uravnotežena prehrana s čim več svežega sadja in zelenjave namreč poleg redne telesne dejavnosti eden od najpomembnejših dejavnikov, s katerim lahko zmanjšamo tveganje za težke bolezni, tudi raka.

V Sloveniji je rak na drugem mestu med najpogostejšimi vzroki smrti, pri moških pa je celo na prvem mestu. Moški najpogosteje zbolevajo za rakom prostate, nemelanomskim kožnim rakom, rakom pljuč ter debelega črevesja in danke. Najpogostejši je rak prostate, za katerim je leta 2015 zbolelo skoraj 1600 moških. Med najredkejšimi sta rak mod, za katerim zbolevajo zlasti mladi moški, in rak penisa, ki ga običajno odkrijejo pri moških nad 60. letom.

Zgodbe staranja niso literarne zgodbe, pač pa zgodbe o literaturi na temo staranja, pa tudi o znanosti, medicini, filozofiji, biologiji … Tako kompleksen pojem namreč lahko razumemo samo, če pri njegovem proučevanju upoštevamo različne vidike. Staranje je eden najpomembnejših sooblikovalcev sodobnega sveta, saj se s staranjem družbe bistveno spreminja njena dinamika. Zato je treba prepričati vse generacije, še posebej mlade, da staranje zadeva tudi njih. To že nekaj časa s pomočjo literarnih del počne dr. Tina Bilban, raziskovalka, literarna kritičarka, prevajalka in pisateljica (ter mama treh otrok, ki radi berejo), pobudnica mednarodne konference Zgodbe staranja, ki je septembra potekala v Ljubljani.

STARANJE V EVROPI

Neenakost je tematika, ki je ob izdaji (in po njej) knjige Kapital v 21. stoletju avtorja Thomasa Pikettyja pred nekaj leti dobesedno preplavila znanstvene in strokovne razprave. Danes tako najdete raziskovanja neenakosti na vseh področjih – proučujejo neenakosti v ekonomskem smislu (dohodkovna, premoženjska, plačna), neenakosti v zdravju, socialni vključenosti, neenakosti glede spola, izobrazbe pa tudi dolgotrajne oskrbe. Osnovni moto raziskovanj, ki daje temi neenakosti trajnejši pomen, je »raznolikost«: dejansko so do zdaj v raziskovanju premalo storili z vidika upoštevanja razlik v celotni populaciji pri dostopu do najrazličnejših dobrin.