Pravzaprav bi se morali vprašati, kje so starejši moški. Kot je pokazala raziskava o vključevanju starejših moških v lokalne skupnosti v Sloveniji, se namreč moški, starejši od 60 let, vse bolj umikajo iz družbe, ostajajo za štirimi stenami in živijo manj kakovostno življenje, ne glede na to, koliko v družbi poudarjamo prednosti aktivnega staranja in spodbujamo vseživljenjsko učenje.

V prostovoljskih dejavnostih ter na različnih dogodkih, namenjenih starejšim, prevladujejo ženske. V medgeneracijskih središčih in dnevnih centrih so večinoma ženske, na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje je le 15 odstotkov slušateljev moških.

Ali varčevati in ostajati pri klasičnih zdravilih, tehnologijah in preventivnih programih ali pa intenzivneje uvajati nove načine zdravljenja in druge ukrepe? Dileme ne bi smelo biti. Najbrž bi bila manj poudarjena, če ne bi bila javna sredstva za zdravstvo s trdovratnim uveljavljanjem gesla »čim nižji davki« pri nas tako omejena, med najnižjimi v EU. Hkrati pa (zlasti premožni) pristaši tega gesla vsevprek kričijo, da je zdravstvo zanič.

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih podjetij, majhna institucija z zvenečim imenom, ki deluje v imenu velikih farmacevtskih multinacionalk, je ob sodelovanju Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke v državnem svetu že sedmič organizirala konferenco o inovacijah v zdravstvu.

STARANJE V EVROPI

Večkratne bolezni (angl. co-morbidity) nastanejo, ko imajo posamezniki hkratno simptome dveh ali več bolezni. Večkratne bolezni so sicer vedno pogostejša tema raziskovanja, vendar o njih še vedno premalo vemo. Vemo pa, da nosijo s seboj višje stroške za zdravstveni sistem, nesorazmerno hujše zdravstvene težave ter veliko več truda pri njihovem zdravljenju.

S kolegico dr. Valentino Prevolnik Rupel sva tako našla zelo preprost način študija takšnih bolezni (prispevek je prejel prvo nagrado lanskoletne konference o razvoju organizacijskih znanosti v Portorožu), ki vsaj s podatkovno bazo SHARE do zdaj še ni bil uporabljen. Uporabila sva metodo analize omrežij, kjer smo Slovenci sicer v samem svetovnem vrhu, zelo znan je predvsem večkrat nagrajen programski paket Pajek, ki sta ga razvila matematik prof. dr. Vladimir Batagelj in sociolog prof. dr. Andrej Mrvar. Uporabljajo ga povsod in je najbrž trenutno celo najbolj uporabljan paket za analizo velikih omrežij na svetu.

Niti prijateljstva se najlažje tkejo v mladosti.

Sanja Rozman, pisateljica, zdravnica in psihoterapevtka, Ljubljana: »Prijateljstvo je oblika ljubezni. Manj zahtevna kot partnerstvo ali starševstvo, vendar dovolj močna, da nas drži pokonci, kadar se življenje zaplete. Ko si s prijatelji deliš probleme, so pol manjši, uspehov se z njimi veseliš dvakrat bolj. Najlažje dobiš prijatelje kot otrok ali v šoli, ko pa si starejši, je to težje zaradi zidov, ki jih postavimo okoli sebe, in zahtev, ki jih imamo. Pravi prijatelji ti ostanejo zvesti skozi vse spremembe, ki te doletijo v življenju. Takih prijateljev je peščica, a so dragoceni.«

 29. oktober je svetovni dan psoriaze, bolj poznane pod imenom luskavica. To je poseben dan, posvečen vsem obolelim za psoriazo in psoriatičnim artritisom, katerega moto se letos glasi Obravnavajte psoriazo resno, naša življenja so odvisna od nje.

Kljub temu, da luskavica spada med pogoste kronične bolezni (v Sloveniji je od 30 do 40 tisoč bolnikov), o njej še vedno krožijo številne netočne ali celo napačne informacije, opozarjajo člani Društva psoriatikov Slovenije.  Tudi bolniki sami nimajo vedno vseh informacij o bolezni in zdravljenju, boljše poznavanje luskavice pa bi jim pomagalo pri soočanju z njo. Oboleli z luskavico se namreč vsakodnevno srečujejo z najrazličnejšimi težavami, ki močno poslabšajo kakovost njihovega življenja. Pogosto se zgodi, da bolniki zbolijo še za kakšno pridruženo bolezen (srčno-žilne bolezni, psoriatični artritis, sladkorno bolezen itn.), ki dokazano krajšajo življenjsko dobo. Hkrati luskavica ni le »fizični« zdravstveni problem, ampak vpliva na vsa področja kakovosti življenja. Zaradi videza bolezni se namreč srečujejo s številnimi stereotipi in predsodki v družbi, kar poslabšuje socialno-ekonomski status obolelih z luskavico.

 V Ljubljani je sedem dnevnih centrov aktivnosti –DCA Gosposvetska, DCA Tržaška, DCA Kunaverjeva, DCA Puhova, DCA Povšetova, DCA Rudnik in DCA Zalog, v katerih potekajo mnoge aktivnosti, ki jih vodijo prostovoljci. Tudi udeležba na dejavnostih je odlična, le da pri vseh prevladujejo ženske. V dnevnih centrih si zato želijo, da bi se jim pridružilo več moških. Še posebej pa iščejo upokojence iz Ljubljane in okolice, ki si želijo peti v pevskem zboru in igrati v dramski skupini. 

V DCA Rudnik deluje nov upokojenski mešani pevski zbor. Primanjkuje pa moških, ki bi se radi naučili pravilno večglasno peti, saj zbor vodi strokovna zborovodkinja. Vabijo upokojence, ki radi pojejo, da se jim pridružijo. Vaje so vsak torek od 12.30 ure do 14. ure v  DCA Rudnik, Pot k ribniku 3a, Ljubljana.

Po nekaterih podatkih smo Slovenci poleg Poljakov na prvem mestu po porabi sveč. Na leto jih prižgemo več kot 20 milijonov, večino ravno v dneh okoli1. novembra. Pri tem seveda nastanejo velike količine odpadkov, ki obremenjujejo naše okolje. Tudi elektronske sveče niso dobra rešitev, saj vsebujejo baterije in elektronska vezja, ki jih je zelo težko reciklirati.

Prav je, da spoštujemo spomin na pokojne, lahko pa to storimo tudi drugače. Denar, ki bi ga namenilo za sveče in bogate cvetlične aranžmaje raje  prispevajmo za kak dobrodelni projekt. Taka gesta ima trojni pomen: počastimo spomin na pokojnika, pripomoremo k čistejšemu okolju in pomagamo ljudem v stiski.