STARANJE V EVROPI

Večkratne bolezni (angl. co-morbidity) nastanejo, ko imajo posamezniki hkratno simptome dveh ali več bolezni. Večkratne bolezni so sicer vedno pogostejša tema raziskovanja, vendar o njih še vedno premalo vemo. Vemo pa, da nosijo s seboj višje stroške za zdravstveni sistem, nesorazmerno hujše zdravstvene težave ter veliko več truda pri njihovem zdravljenju.

S kolegico dr. Valentino Prevolnik Rupel sva tako našla zelo preprost način študija takšnih bolezni (prispevek je prejel prvo nagrado lanskoletne konference o razvoju organizacijskih znanosti v Portorožu), ki vsaj s podatkovno bazo SHARE do zdaj še ni bil uporabljen. Uporabila sva metodo analize omrežij, kjer smo Slovenci sicer v samem svetovnem vrhu, zelo znan je predvsem večkrat nagrajen programski paket Pajek, ki sta ga razvila matematik prof. dr. Vladimir Batagelj in sociolog prof. dr. Andrej Mrvar. Uporabljajo ga povsod in je najbrž trenutno celo najbolj uporabljan paket za analizo velikih omrežij na svetu.

Niti prijateljstva se najlažje tkejo v mladosti.

Sanja Rozman, pisateljica, zdravnica in psihoterapevtka, Ljubljana: »Prijateljstvo je oblika ljubezni. Manj zahtevna kot partnerstvo ali starševstvo, vendar dovolj močna, da nas drži pokonci, kadar se življenje zaplete. Ko si s prijatelji deliš probleme, so pol manjši, uspehov se z njimi veseliš dvakrat bolj. Najlažje dobiš prijatelje kot otrok ali v šoli, ko pa si starejši, je to težje zaradi zidov, ki jih postavimo okoli sebe, in zahtev, ki jih imamo. Pravi prijatelji ti ostanejo zvesti skozi vse spremembe, ki te doletijo v življenju. Takih prijateljev je peščica, a so dragoceni.«

 29. oktober je svetovni dan psoriaze, bolj poznane pod imenom luskavica. To je poseben dan, posvečen vsem obolelim za psoriazo in psoriatičnim artritisom, katerega moto se letos glasi Obravnavajte psoriazo resno, naša življenja so odvisna od nje.

Kljub temu, da luskavica spada med pogoste kronične bolezni (v Sloveniji je od 30 do 40 tisoč bolnikov), o njej še vedno krožijo številne netočne ali celo napačne informacije, opozarjajo člani Društva psoriatikov Slovenije.  Tudi bolniki sami nimajo vedno vseh informacij o bolezni in zdravljenju, boljše poznavanje luskavice pa bi jim pomagalo pri soočanju z njo. Oboleli z luskavico se namreč vsakodnevno srečujejo z najrazličnejšimi težavami, ki močno poslabšajo kakovost njihovega življenja. Pogosto se zgodi, da bolniki zbolijo še za kakšno pridruženo bolezen (srčno-žilne bolezni, psoriatični artritis, sladkorno bolezen itn.), ki dokazano krajšajo življenjsko dobo. Hkrati luskavica ni le »fizični« zdravstveni problem, ampak vpliva na vsa področja kakovosti življenja. Zaradi videza bolezni se namreč srečujejo s številnimi stereotipi in predsodki v družbi, kar poslabšuje socialno-ekonomski status obolelih z luskavico.

 V Ljubljani je sedem dnevnih centrov aktivnosti –DCA Gosposvetska, DCA Tržaška, DCA Kunaverjeva, DCA Puhova, DCA Povšetova, DCA Rudnik in DCA Zalog, v katerih potekajo mnoge aktivnosti, ki jih vodijo prostovoljci. Tudi udeležba na dejavnostih je odlična, le da pri vseh prevladujejo ženske. V dnevnih centrih si zato želijo, da bi se jim pridružilo več moških. Še posebej pa iščejo upokojence iz Ljubljane in okolice, ki si želijo peti v pevskem zboru in igrati v dramski skupini. 

V DCA Rudnik deluje nov upokojenski mešani pevski zbor. Primanjkuje pa moških, ki bi se radi naučili pravilno večglasno peti, saj zbor vodi strokovna zborovodkinja. Vabijo upokojence, ki radi pojejo, da se jim pridružijo. Vaje so vsak torek od 12.30 ure do 14. ure v  DCA Rudnik, Pot k ribniku 3a, Ljubljana.

Po nekaterih podatkih smo Slovenci poleg Poljakov na prvem mestu po porabi sveč. Na leto jih prižgemo več kot 20 milijonov, večino ravno v dneh okoli1. novembra. Pri tem seveda nastanejo velike količine odpadkov, ki obremenjujejo naše okolje. Tudi elektronske sveče niso dobra rešitev, saj vsebujejo baterije in elektronska vezja, ki jih je zelo težko reciklirati.

Prav je, da spoštujemo spomin na pokojne, lahko pa to storimo tudi drugače. Denar, ki bi ga namenilo za sveče in bogate cvetlične aranžmaje raje  prispevajmo za kak dobrodelni projekt. Taka gesta ima trojni pomen: počastimo spomin na pokojnika, pripomoremo k čistejšemu okolju in pomagamo ljudem v stiski.

 Na območju največjega ljubljanskega pokopališča Žale do srede, 31. oktobra, vozi  električno vozilo  Kavalir, ki je namenjeno predvsem prevozu oseb z oviranostmi in starejših oseb, ki težko hodijo.

Vozi po voznem redu med 9. in 17. uro. Vsako polno uro krene s prve postaje, z zadnje,osme  postaje pa na pol ure. Ustavlja na osmih postajališčih na starem in novem delu pokopališča Žale, in sicer:

Pri cerkvi Sv. Križa pri glavnem vhodu na pokopališče Žale; v bližini Lipe sprave in italijanskega pokopališča; na križišču PST in glavne poti na pokopališču; na PST pri fontani »Kamen življenja«; na križišču Poti med javorji in Poti med akacijami; na križišču Poti med javorji in Poti med gabri; pri vhodu na oddelek D7 in D9 in pri zvončku Navček.

 Zveza društev upokojencev je ob upoštevanju koalicijske pogodbe pripravila konkretne predloge za boljše pokojnine. Zavzemajo se za to, da se pokojnine v skladu s sistemskim zakonom usklajujejo redno, v skladu s koalicijsko pogodbo pa tudi izredno. Poleg tega naj se odmerni odstotek za določitev pokojnine postopoma dvigne na 63,5 odstotka.

Izredna uskladitev pokojnin bi vsaj deloma omilila negativne učinke interventne zakonodaje, ki je vse od leta 2010 zavirala redno usklajevanje, sta na današnji novinarski konferenci dejala predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janez Sušnik in predsednica komisije za bivanjski standard in pokojninsko politiko pri zvezi Nežka Ivanetič.

 Od leta 2021 ne bo več v uporabi  plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot so slamice, lončki za kavo in jedilni pribor. Evropski poslanci so namreč podprli direktivo o zmanjšanju vpliva plastike za enkratno uporabo s 571 glasovi za in 53 proti. Za direktivo so glasovali tudi vsi evropski poslanci iz Slovenije.

V direktivi je še zapisano, da se mora do leta 2050 vsa plastična embalaža, ki ni namenjena ohranjanju higiene, nadomestiti z okolju prijazno embalažo ali z embalažo iz že recikliranih izdelkov. Izzvzeti  niso niti izdelki iz biorazgradljive plastike.

 Po podatkih iz leta 2017 živi v Sloveniji pod pragom revščine kar 268.000 ljudi. Najhuje pa je, kot ugotavljajo na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, da narašča dolgotrajna, celo večgeneracijska, revščina, ki pa jo družine še vedno močno skrivajo.  

Ob nenadnih dogodkih, izgubi službe, hude bolezni ali druge nesreče ali smrti si  družine s pomočjo socialnih prejemkov in drugo pomočjo hitreje opomorejo.  Če pa so dlje časa brez dohodkov, se revščina poglablja in načenja zdravje in odnose v družin. Tudi če dobijo priložnost za boljše življenje, je niso več sposobni izkoristiti. Najbolj žalostno je, da po pomoč prihaja vedno več zaposlenih ljudi, prejemajo tako mizerne dohodke, da ne morejo preživeti niti sebe, kaj šele družine. Med njimi so tudi visoko izobraženi ljudje, ki nimajo stalne zaposlitve in so nenehno v strahu za preživetje.  Na zvezi družinam nudijo celostno podporo in približno v dveh letih tako opolnomočijo družino, da zmore sama naprej.