Starost, ji znamo prisluhniti?
maj '24Zdravje Starejši Medgeneracijsko
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Ostareli bomo. Do takrat se nam bo uresničilo še nekaj življenjskih načrtov ter izpolnilo nekaj upanj in pričakovanj. Z novimi izkušnjami in novopridobljenimi znanji bomo morda še nekoliko preoblikovali svoja prepričanja in dogradili svojo osebnost.
Ko bomo ostareli in postali nemočni, bodo naši življenjski cilji izpolnjeni. Ne bomo več pogledovali v prihodnost, zavetje bomo iskali v udobju preteklosti. Z bližnjimi bomo podoživljali skupaj prehojene poti in se spominjali svojih uspehov. Ob spominih bomo ponovno zaživeli, zaradi preteklih uspehov se bomo počutili vredne. Bližnji nam bodo družba, varnost in neprecenljiva pomoč pri ohranjanju dostojanstva. Na starost bomo postali tudi trmasti. Svojih stališč in prepričanj, temelječih na življenjskih izkušnjah, ne bomo več pripravljeni spreminjati. Ne bomo se več pripravljeni prilagajati.
Brez denarja ne bo oskrbovalcev
aktualno
Pomanjkanje zaposlenih v domovih za starejše, ki vse bolj tonejo v rdeče številke, premalo socialnih oskrbovalcev in dolgo čakanje na storitve pomoči na domu je realna slika na področju oskrbe starejših pri nas. Sistem se lahko vsak čas zlomi, zelo resno opozarjajo poznavalci razmer. Še zdaleč ne prvič.
O pomanjkanju kadrov govorimo že deset let, saj zaposleni s področja zdravstva in sociale zaradi izredno nizkih dohodkov in slabih delovnih pogojev odhajajo v druge službe, v trgovine ali celo proizvodnjo, razpise za delovna mesta neuspešno ponavljajo. V domovih za starejše vse težje opravljajo dostojno oskrbo. Po analizi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) bi za kakovostno in varno izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije v domovih za starejše potrebovali dodatnih 3600 zaposlenih.
-
Moj pogled
Pogosto se ponoči zbudim, in ko začnem razmišljati o vrsti težav, se odločim, da moram o tem povedati predsedniku. Potem se popolnoma zbudim in se spomnim, da sem jaz predsednik. Harry S. Truman, 33. predsednik Združenih držav Amerike
Ali poznate pripoved o »diamantnem pravilu«, njena avtorja sta dr. Nata Booth in dr. Steve Price? Zgodba pripoveduje o deklici, ki je z očetom in mamo živela v stanovanju v najvišjem nadstropju stare stavbe v New Yorku. Bili so revni, in ker niso imeli televizije, je deklica pogosto slonela ob oknu, gledala, opazovala in se čudila. Spremljala je promet in ljudi na ulici ter o marsičem razmišljala. Pogosto je zrla v okna ene izmed bližnjih stavb. Bila so tako čudovita, da si je v stanovanju za njimi zamišljala le srečne ljudi. Sonce se je odbijalo od diamantov in pošiljalo modre in bele žarke po celem mestu.
-
Za slovenske zmage
Za športnike je nastop na olimpijskih igrah priložnost, ki jih spodbuja k doseganju vrhunskih dosežkov. Že to, da dosežejo uvrstitev na to največjo športno prireditev, je velik uspeh. Nazadnje pa vendarle štejejo medalje. Do zdaj so slovenski športniki zelo uspešno sodelovali v bojih za olimpijska odličja, zato so tudi tokrat pričakovanja velika. Ne le tekmovalcev, temveč tudi javnosti. Uspehi nam dvigujejo samozavest, saj dokazujejo, da se lahko naši športniki enakovredno merijo tudi v svetovnih okvirih.
Ne pomoč smrti, pomoč življenju!
Prejeli smo
V zvezi s predlogom zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) želim povedati svoje stališče.
Uvod v predlog zakona tako pogosto omenja pojem »neznosno trpljenje«, da se bralcu vsiljuje misel, da večina živečih v Sloveniji trpi za neznosnim trpljenjem in si želi smrti. To je povsem popačena slika vzdušja v naši državi. Poudarjam, da neznosno trpljenje ne velja za večino, pač pa le za posameznike, ki so hudo, neozdravljivo bolni, brez upanja na vrnitev v stanje dobrega in samozadostnega počutja. Zato poudarjam, da se zakon za posameznike ne more sprejemati, ampak se sprejme le za določeno večino.
Ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU
ANKETA
Ali je Evropska unija, v katero smo vključeni dve desetletji, izpolnila naša pričakovanja? O tem so razmišljale članice novinarske študijske skupine pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Karolina Jarc, slavistka, Drenov Grič: »Članstvo v Evropski uniji je bil dolgoročni cilj Republike Slovenije vse od osamosvojitve leta 1991. Na posvetovalnem referendumu o vstopu Slovenije v EU je za vstop glasovalo 89,64 odstotka volivcev pri 60,44-odstotni volilni udeležbi. Po končni potrditvi našega pristopnega sporazuma v parlamentih vseh 27 članic je sledil 16. aprila 2003 podpis pogodbe o pristopu k Evropski uniji v Köbenhavnu.«
Cigaretni ogorek zastrupi 1.000 litrov vode
Letošnja tema dneva Zemlje je Planet proti plastiki in poziva k zmanjšanju uporabe plastike v korist zdravja vseh živih bitij našega planeta. Kar 40 odstotkov vse letno proizvedene plastike predstavlja plastika za enkratno uporabo, ki jo uporabljamo le kratek čas, v okolju pa lahko ostane več sto let, preden se razgradi. Med njimi je ogromna količina cigaretnih ogorkov.
Ti so najpogostejša smet na morskih obalah in med glavnimi krivci za kopičenje plastike v morju. V pokajeni cigareti je lahko 7.000 različnih kemičnih spojin, v neuporabljenih filtrih pa 4.000. Mnoge od teh so dokazano škodljive. Posamezen cigaretni ogorek lahko zastrupi približno 1.000 litrov vode. Ogorki v vodi razpadejo v mikroplastiko in škodujejo ekosistemu, kar je bilo dokazano z več študijami. Na to opozarja razstava umetniških del, oblikovalskih izdelkov in instalacij z uporabo smeti iz morja, ki jo je pripravilo kulturno-ekološko društvo Smetumet. Razstavo z naslovom Morje čikov: Človek v času plastike si lahko do 19. maja 2024 ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju.
Slovenska mesta v evropskih barvah
Ob 20. obletnici pristopa Slovenije k Evropski uniji bodo v noči na 1. maj v barvah evropske zastave zažarele prepoznavne stavbe in javni prostori v nekaterih slovenskih mestih.
Celje, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Piran, Slovenj Gradec, Velenje se bodo na pobudo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji na predvečer velike širitve EU simbolno pridružila praznovanjem po vsej Evropi, še zlasti v desetih državah, ki so 1. maja 2004 pristopile k Evropski uniji.
Pri nas bodo osvetljeni ljubljansko Tromostovje, fontana in kužno znamenje na Glavnem trgu v Mariboru ter mariborski grad, Celjski grad, Gimnazija Kranj, Rotovž v Novem mestu, dvorec Rotenturn v Slovenj Gradcu, Hočevarjev mavzolej v Krškem, prireditveni prostor Park Vista ob Velenjskem jezeru ter občinska palača na Tartinijevem trgu v Piranu.
Skupno gibanje krepi medgeneracijsko solidarnost
Danes obeležujemo evropski dan medgeneracijske solidarnosti, kot opomnik na pomen in spodbujanja razumevanja, empatije in sodelovanja med generacijami. Letošnje geslo se glasi:˝Solidarnost med generacijami – Gradimo mostove za praznovanje tega, kar nas združuje˝.
Predlog obeležitve je dala Slovenija času predsedovanja Svetu EU leta 2008. Medgeneracijsko povezovanje je namreč lahko prednost za vse generacije ker:
- nudi priložnost vsem generacijam, da se naučijo novih spretnosti,
- daje otrokom in starejšim odraslim smisel,
Finančna uprava je lani pobrala za 8,8 odstotka več prispevkov za Zpiz
Finančna uprava RS (Furs) je lani pobrala za 5,9 milijarde evrov socialnih prispevkov, ki so prihodek pokojninske blagajne. To je 8,8 odstotka več kot leto prej. Lanski neplačani dolg je konec februarja letos znašal 16,4 milijona evrov in je še naprej v postopkih izvršbe, navaja poročilo Fursa, s katerim se je v četrtek seznanil svet pokojninskega zavoda.
Furs z namenom, da ne bi bilo treba sprožiti postopkov za izvršbo, ki povzročijo negativne posledice za zavezance, neplačnike posebej obvešča o neporavnanih obveznostih. Tako so lani poslali več kot 764.000 opominov za skupni znesek v višini 688,2 milijona evrov. Na podlagi opominov so prejeli skoraj dve tretjini tega zneska.
