Vročina škodljivo vpliva na počutje in zdravje, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj ljudje zmanjšajo izpostavljenost vročini in se umaknejo v senco, v naravo ali v hladnejše prostore. Priporočajo tudi uživanje lahke hrane v manjših obrokih, zadostno uživanje tekočin  in lahka oblačila.

Visoke temperature so lahko razlog za resno poslabšanje zdravstvenega in funkcionalnega stanja starejših ljudi, pa opozarjata Gregor Veninšek, dr. med., vodja Centra za geriatrično medicino Interne klinike in doc. dr. Hugon Možina, dr. med., vodja Internistične prve pomoči Interne klinike UKC Ljubljana. Bolj ogroženi so tisti, ki prejemajo zdravila za nižanje krvnega tlaka ali odvajanje vode oziroma morajo upoštevati omejitev vnosa tekočine. Še posebej pa naj bodo skrbi deležni onemogli ljudje, ki so odvisni od oskrbe drugih oseb in tisti starejši, ki sicer živijo sami.

 Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki ga obeležujemo 15. junija, Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi pri Zbornici – Zvezi opozarja na problematiko sistemskega nasilja nad starejšimi.

V domovih starejših in na drugih področjih strokovne skrbi za starejše prihaja namreč do opuščanja oziroma neizvajanja zdravstvene nege, saj v mnogih zdravstvenih, še posebej pa v socialnovarstvenih zavodih ni dovolj kadra, da bi bila ta ustrezno izvedena. »Kako drugače kot nasilje lahko imenujemo dogajanje, ko sta v domu starejših s sto, dvesto ali več stanovalci ponoči na voljo dva izvajalca zdravstvene nege ali še toliko ne? Dva zaposlena morata ponoči redno obračati na desetine stanovalcev, jim po potrebi zamenjati inkontinenčni pripomoček, pomiriti ljudi z demenco, oskrbeti tiste, ki imajo bolečine, vročino, ki potrebujejo zdravila, pogovor …« menita Darinka Klemenc in Dora Lešnik Mugnaioni, članici Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi pri Zbornici – Zvezi.

Četrti Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus), so se začeli včeraj na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Več dogodkov in spremljajoče razstave pa se bodo dogajale tudi danes. Še posebej so prava paša za oči razstavljeni predmeti njihovih rokodelk in rokodelcev. Ne bo vam žal, če jih boste obiskali. Vstop je prost.

Na slavnostnem odprtju, ki se ga je udeležilo tudi nekaj politikov, je predsednica Zdus Zdenka Jan poudarila, da upokojence tare veliko problemov, od nizkih pokojnin, stanovanjske problematike do dolgotrajne oskrbe, ki še ni zaživela, vendar želijo na praznik Zdusa pokazati predvsem, kaj vse počnejo njihovi člani na kulturnem, rokodelskem, humanitarnem in športnem področju. Dodala je, da vodstvo zveze ves čas spremljajo vse, kar je povezano z upokojenci, še posebej na področju sprememb zakonodaje, in se tudi kritično odziva. Njihov moto je: Nič o nas brez nas. Z Dnevi medgeneracijskega sožitja pa želijo promovirati pozitivno podobo staranja, odpravljanje predsodkov in stereotipov o starosti in spodbujati vključenost in sožitje generacij.

 Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo 12. in 13. junija potekali četrti Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih pripravlja Zveza društev upokojencev Slovenije. To je dogodek, s katerim promovirajo pozitivno podobo staranja, odpravljajo predsodke in stereotipe o starosti ter spodbujajo vključenost in sožitje generacij.

 Na slavnostnem odprtju, ki bo jutri, ob 10. uri, v Marmorni dvorani, bosta udeležence poleg Zdenke Jan, predsednice Zdusa, nagovorila tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora RS (po videopovezavi). V kulturnem programu bodo nastopili Ribniški fantje DU Ribnica na Pohorju, dramsko-pevska skupina Zarja DU Ajdovščina in OŠ Danila Lokarja Ajdovščina ter folklorna skupina DU Naklo.

Od 2. do 5. junija je potekalo že 18. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Neumu v Bosni in Hercegovini. Na pot se je podalo šest avtobusov z bralci iz cele Slovenije. Najprej smo se ustavili  v Stelli Croatici, kjer smo lahko poizkusili domače oljčno olje in marmelado, zatem pa smo si ogledali srednjeveško trdnjavo Klis s čudovitim razgledom proti Splitu. Nekateri smo si že na poti v Neum ogledali Peljški most in se po njem tudi zapeljali, drugi pa so to storili ob povratku domov. Bivali smo v res velikem Grand hotelu Neum, kjer smo imeli tudi predavanja in zvečer družabne igre in ples.

  Predsednica republike Nataša Pirc Musar je podelila nagrade in priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2023. Ob tem je izpostavila, da vsak, ki naredi nekaj za drugega, naredi nekaj dobrega. »Vsakršno dejanje dobrote, neslišno ali glasno, ima močan vpliv, ki presega trenutek in posameznika. Vsa dejanja nas opominjajo, da dobrodelnost duhovno bogati ne le tistega, ki prejema pomoč, temveč tudi tistega, ki jo nudi,« je dejala na svečanosti ob podelitvi priznanj.

Državno nagrado za prostovoljsko delo je prejela Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus), ki je v 20 letih v svoj program Starejši za starejše vključila več kot 220.000 starejših ljudi. Z različnimi oblikami pomoči prostovoljke in prostovoljci svojim sovrstnikom omogočajo daljše samostojno življenje v domačem okolju. Več kot 3000 jih je na leto opravilo povprečno prek 550.000 ur prostovoljskega dela. Zveza je s prostovoljkami in prostovoljci v programu neprecenljiva dodana vrednost dozdajšnjim sistemskim rešitvam, izhaja iz obrazložitve.

Naš pogovor

Zoran Jelenc, doktor pedagoških znanosti, psiholog, pedagog in andragog, je prepričan, da v Sloveniji dajemo preveč poudarka formalnemu šolskemu sistemu, premalo pa cenimo drugačne oblike pridobivanja znanja in spretnosti, ki nam pridejo prav v življenju. Kot prvi direktor Andragoškega centra Slovenije (ACS) je pomagal razvijati kulturo učenja. Med drugim je idejni oče Tednov vseživljenjskega učenja, iz katerih so se razvili Festivali učenja. Pogovarjala sva se v času, ko ta največja promocija izobraževanja in učenja za ljudi vseh starosti in izobrazbenih ravni pri nas poteka že 29. leto zapored.

 Aktualno 

Neoliberalna ideologija starejše sili, da družbene vloge, ki jih izgubijo ob upokojitvi, zamenjajo z novimi, ob tem pa ohranjajo čim boljšo telesno kondicijo in zdrav življenjski slog, se ukvarjajo s prostovoljstvom, prosti čas zapolnijo z raznimi dejavnostmi in neprestano razvijajo veščine, se izobražujejo ter uporabljajo pripomočke za ohranjanje mladostnega videza.

Vse to naj počnejo predvsem zato, da bodo produktivni tudi v zadnjem življenjskem obdobju. Besede dr. Otta Gerdina z Zavoda Opro je mogoče razumeti bolj kot provokacijo in pobudo za razmislek kot pa pot, ki naj jo uberejo starejši. V pogovoru o skritih potencialih staranja, ki presegajo prevladujoče starostne stereotipe in poudarjajo starost kot obdobje razvoja in osebne rasti, sta s psihiatrom in psihoterapevtom mag. Miranom Možino želela opozoriti na nekatere pasti generičnega predpisovanja dejavnosti in družabnosti v starosti.

Imate doma delo Franca Bernekerja?

 Koroška galerija likovnih umetnosti – KGLU vabi lastnike del Franca Bernekerja, da se jim oglasijo. Ob 150. obletnici rojstva kiparja namreč pripravljajo razstavo, ki jo bodo odprli decembra. Pionir modernega slovenskega kiparstva je bil sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Veliko se je ukvarjal z malo plastiko, nagrobnimi spomeniki in portreti, med drugim je izklesal Trubarjev spomenik v Ljubljani. Za marsikaterimi Bernekerjevimi deli se je z leti izgubila vsaka sled, zato bodo v Koroški galeriji likovnih umetnosti veseli, če jim boste posredovali informacije na telefonsko številko: 02 620 3657 ali 02 620 3650 ali po e-pošti: katarina.hergold@glu-sg.si.

Aktualno 

Znanstveniki že leta iščejo možne ukrepe za upočasnitev staranja. Med drugim so ugotovili, da imajo netopirji protein, ki bi utegnil zavreti te procese.

Večina ljudi netopirjev (v Sloveniji jih živi 30 vrst in so največji red sesalcev na slovenskem ozemlju) sploh še ni videla, zato s(m)o posledično do njih bolj zadržani. Nekateri so prepričani, da je v t. i. zahodnem svetu vzrok povezovanja netopirjev in vampirjev le domišljija. Na vzhodu pa je povsem drugače, saj jih mnogo bolj cenijo. Na primer na Kitajskem je beseda za netopirja in dobro srečo enaka. Obstaja celo tradicionalni talisman, kjer pet netopirjev z razširjenimi perutmi objema drevo življenja in predstavljajo zdravje, premožnost,...