V času dnevov dediščine evropskih pokopališč bodo prihodnji teden potekala brezplačna vodenja po Žalah, ki so zaradi svoje visoke kulturno-zgodovinske in umetniške vrednosti eno najlepših evropskih pokopališč.

 Pokopališča so, kot kulturna dediščina, pomemben del naše zgodovine in umetnosti ter so zato tudi turistične znamenitosti mest, kjer se prepletata sedanjost in preteklost, umetnost in narava, sporočajo iz Mestne občine Ljubljana. Na pokopališču Žale so pokopani mnogi velikani naše zgodovine: pesniki, pisatelji, kiparji, slikarji, skladatelji, arhitekti, igralci, inženirji, politiki, športniki, itd. Prav tako je na njem veliko pokopališč iz I. in II. svetovne vojne ter drugih spominskih obeležij priznanih arhitektov in kiparjev. Hkrati pa je to tudi  drugi največji mestni park.

 Ljubitelji tajske, indijske, kitajske ali katere druge azijske hrane in tisti, ki radi preizkušate nove okuse ste ta konec tedna vabljeni v Ljubljano. Na Pogačarjevem trgu bo namreč potekal festival azijske ulične hrane Festivasia.

Festival, ki širi kulinarična obzorja, so prireditev poimenovali organizatorji, ki imajo že dolgoletne izkušnje z Odprto kuhno, ki se ob petkih odvija na istem trgu. Kar 30 restavracij bo pripravljalo kulinarične dobrote z vseh koncev Azije - od korejskega dakgangjunga, praženih rezancev na 101 način, popularnih bao bunsov, sušija, indijskih zavitkov, ramena, curryja, panda cmokov in drugih klasik do premišljenih fuzij slovenskih sestavin z azijskimi začimbami in tehnikami priprave. Poskušali jih boste lahko dva dni: v soboto, 24. maja, od 11. do 21. ure in v nedeljo, 25. maja, od 11. do 20. ure.

 Svetovni dan čebel, ki ga od leta 2018 obeležujemo 20. maja, v ospredje postavlja ključno vlogo opraševalcev pri obnovi ekosistemov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter prehranski varnosti.

Letošnji svetovni dan poteka pod geslom Čebele navdihuje narava, da nas vse hranijo, s čimer v ospredje postavlja ključno vlogo čebel in drugih opraševalcev v agroživilskih sistemih ter zdravju ekosistemov našega planeta. "Opraševalce vse bolj ogrožajo izguba habitatov, netrajnostne kmetijske prakse, podnebne spremembe in onesnaževanje. Njihov upad ogroža proizvodnjo hrane, povečuje stroške in poslabšuje prehransko negotovost, zlasti v skupnostih na podeželju," poudarjajo pri Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). Ob tem dodajajo, da je opraševanje bistvenega pomena za agroživilske sisteme, saj podpira proizvodnjo več kot 75 odstotkov svetovnih pridelkov. Poleg povečanja pridelka opraševalci izboljšujejo tudi kakovost in raznolikost hrane.

 Danes je svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), ki poteka pod geslom Razbijajmo tabuje in govorimo o njih. Simptomi bolezni namreč posameznikom vzbujajo zadrege in občutke sramu, zato želijo v Društvu za KVČB  z odkritim pogovorom o težavah doseči, da bi jih drugi razumeli in sprejeli.

 Kronična vnetna črevesna bolezen je imunsko pogojena bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Kaže se z bolečinami v trebuhu, drisko, pojavom krvi med blatom, hujšanjem, utrujenostjo, slabšo telesno zmogljivostjo. Zanjo so značilni zagoni vnetja s hudimi bolečinami in krči ter različno dolga obdobja t. i. remisije, ko nekateri bolniki ne beležijo težav. Med pogostejše simptome spadata t. i. fekalna nuja in fekalna inkontinenca, ko občutijo osebe nenadno, takojšnjo in neustavljivo potrebo po odvajanju blata.

Sejem je odlična priložnost, da se z obiskom, druženjem, nakupi in podarjanjem knjig skupaj poklonimo trudu, ki je vedno znova vložen v to, da imamo toliko dobrih knjig - tako  Skupnost založnikov in pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, vabita na Sejem na zraku. Potekal bo v jutri, 17. maja, od 9. ure dalje, pod platanami v ljubljanskem parku Zvezda. 

Na njem bo sodelovalo kar 70 založb, ki bodo predstavile knjižne novosti in standardno ponudbo. Obiskovalci bodo lahko ob 10. uri prisluhnili glasbeni budnici, nato pa vse do 21. ure  knjige kupovali s popustom, spoznavali najnovejše izdaje, prisluhnili glasnemu branju, pogovorom z avtoricami in avtorji ter koncertom.

 Na osrednji prireditvi ob 30-letnici Tednov vseživljenjskega učenja (TVU) je Andragoški center Slovenije razglasil 12 regijskih prejemnikov priznanj ACS 2025!

To so posamezniki ali skupine, ki s svojimi življenjskimi zgodbami opogumljajo, navdihujejo in dajejo zagon. Dokazujejo namreč, da učenje resnično spreminja življenja in poti. »S priznanji ACS izražamo priznanje in hvaležnost posameznikom, ustanovam in skupinam, ki s svojo predanostjo in zgledom spodbujajo druge k učenju. Njihove zgodbe dokazujejo, da vseživljenjsko učenje ni le pot osebne rasti, ampak tudi navdih za skupnost,« poudarja dr. Nataša Potočnik, direktorica Andragoškega centra Slovenije.

 Prebivalke in prebivalci, ki imajo kakršnakoli vprašanja o uvajanju dolgotrajne oskrbe, lahko pokličejo na številko 114. 

Svetovalci v klicnem centru, to so uslužbenci ministrstev in vladnih služb, jim bodo posredovali želene informacije oziroma jih usmerili na pravi naslov. Sprva pričakujejo vprašanja zlasti o uvedbi obveznega prispevka, ki ga bomo začeli plačevati 1. julija, ko bodo začele veljati tudi druge pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi. To so pravica  do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti po novem zakonu. 

NAŠ POGOVOR

Predlog reforme pokojninskega in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji, zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. »Spremembe bodo postopne, večinoma jih bodo občutili tisti, ki se bodo upokojevali čez nekaj let. Viša se odmerni odstotek, pogoj za pridobitev starostne pokojnine ostaja 40 let, kar je dobro. Vsekakor nam je všeč sistemska ureditev zimskega in letnega dodatka, ki zadeva že sedanje upokojence,« še dodaja dolgoletna sindikalistka, s katero smo se pogovarjali dva meseca prej, preden bo funkcijo predsednice največje sindikalne centrale predala svojemu nasledniku.

Oreščki so vsestransko koristen prigrizek

Pest oreščkov na dan lahko bistveno zmanjša možnosti, da bi zboleli za depresijo, ugotavljajo zadnje raziskave. Mandlji, orehi, lešniki, arašidi, makadamije, pekani, indijski in brazilski oreščki vsebujejo veliko zdravih maščob, vlaknin, mineralov, vitaminov in antioksidantov, zato že dolgo veljajo za zdravo prehrano s številnimi dobrimi vplivi na človeško telo, zdaj pa znanstveniki ugotavljajo, da pomembno vplivajo tudi na duševno zdravje. Raziskava je potekala med letoma 2007 in 2020, vanjo je bilo vključenih 13.

Premišljevanja o življenju 

Pot do uspešnega staranja se ne zgodi kar sama od sebe, je proces, ki se mora začeti že zelo zgodaj, kajti starati se začnemo že z rojstvom. Ves čas se s tokom časa pomikamo k letom modrosti in dostojanstva. V tako imenovanih srednjih letih, ko smo polni ustvarjalne energije in ustvarjanja blaginje, moramo začeti negovati tudi tisti del sebe, ki je znotraj nas, in stremeti k temu, da bomo v zlatih letih želi to, kar smo prej sejali.

Kaj sploh vemo o življenju, dokler ne vemo, kaj pomeni staranje? To pa pomeni vedeti za čas, iti s časom, spreminjati se, ne da bi izgubili svoj ideal, miniti, oditi »domov«. Predvsem pa se vsega globoko zavedati. Nenehno se moramo spraševati, v čem vidimo smisel življenja in kako nam to uspeva danes, jutri, do konca, do zadnjega diha. Ne, ni se nam treba upirati staranju, le čemu? Samo sprejeti ga moramo, in to z brezpogojno ljubeznijo tako, kot moramo to storiti vsakič znova v sleherni situaciji svojega življenja.