Kako s telesom, ki se lahko giba, ustvariti negiben gib? Kako v duetu odplesati nekoga, ki kipi od življenja, in hkrati nekoga, ki kriči od bolečin? Kako povedati zgodbo, ki jo lahko samo govor zanese/zareže v tišino, ker je telo obnemelo? To so se spraševali ustvarjalci gledališko - plesne multimedijske predstave Zakaj jaz, ki na drugačen način osvešča o multipli sklerozi.

Plesna skupina Katja Dance Company (KDC) je pripravila predstavo, v kateri  predstavlja izseke iz življenja Tadeje Polanšček iz Murske Sobote, ki se bori z multiplo sklerozo. V ospredju je lik ženske, ki je mama, hčerka, prijateljica, žena, hkrati pa ujetnica bolezni. Njena želja po »normalnem« življenju je izjemna, živeti želi za svoja dva otroka, za moža, predvsem pa ZASE! Bolezen sovraži in jo hkrati sprejema kot dejstvo. Včasih se počuti ujeta in bi rada izkričala vso svojo bolečino, jezo in nemoč v prostor, v zrak, kamorkoli … Njeno življenje in vrtiljak občutij bo prikazan s  plesom ter skozi projekcijo in besedo. Več o predstavi na: https://www.katjadancecompany.com/zakaj-jaz

 Koroška galerija likovnih umetnosti – KGLU vabi lastnike del Franca Bernekerja, da se jim oglasijo. Ob 150-letnici rojstva kiparja namreč pripravljajo razstavo, ki jo bodo odprli 3. decembra. Pionir modernega slovenskega kiparstva je bil sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Veliko se je ukvarjal z malo plastiko, nagrobnimi spomeniki in portreti, med najbolj znanimi je Trubarjev spomenik v Ljubljani. Glavnino njegovih del hrani Narodna galerija v Ljubljani, nekaj jih je v zbirki KGLU, za marsikaterim pa se je z leti  izgubila vsaka sled.  

 Slovenska filantropija organizira 25. Nacionalni teden prostovoljstva, namenjen ozaveščanju najširše javnosti o vlogi in pomenu prostovoljstva. Letos bo potekal med 20. in 26. majem, na različnih dogodkih bodo prostovoljske organizacije predstavile svoje delo in možnosti vključevanja v prostovoljstvo.

V torek, 21. maja, bodo v Kočevju na Slovesnem dnevu prostovoljstva podelili nazive najbolj zaslužnim na področju prostovoljstva in razglasili najbolj prostovoljstvu naklonjeno občino.

 Pljučna arterijska hipertenzija je redka, a zelo nevarna bolezen, pri kateri se žile v pljučih zadebelijo in zožijo, to pa močno obremeni srce. Osrednji simptom je težka sapa, ki se sprva pojavlja ob naporu, ob napredovanju bolezni pa lahko tudi že v mirovanju. Zadihanosti se zlahka pridružijo tudi utrujenost, otekle noge, vrtoglavica, omedlevica, izkašljevanje krvi in bolečine v prsnem košu.  

Ker ima nespecifične simptome (pogosto jo zamenjajo z z z astmo ali post-kovidnimi simptomi)  in se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, je pogosto prepozno diagnosticirana. Vendar pa hitro napreduje in brez ustreznega zdravljenja vodi do odpovedi desnega srca, včasih tudi do smrti. 

Pod okriljem Andragoškega centra Slovenije že devetindvajseto leto zapored potekajo Tedni vseživljenjskega učenja (TVU), ki spodbujajo k nabiranju znanja v vseh življenjskih obdobjih. To je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja, ki ponuja številne brezplačne priložnosti za pridobivanje novih znanj, spretnosti in veščin.

Na slovesnem odprtju so 10. maja podelili priznanja za promocijo učenja in znanja. Prejeli so jih  fotografska skupina Andragoškega društva Morje Univerze za tretje življenjsko obdobje Izola, KRU.T - Krožek za kulturno, športno in podporno udejstvovanje Trst, ter trije posamezniki. Avtor številnih knjig, fotograf, modelar Slobodan Simič – Šime si prizadeva za ohranjanje kulturne dediščine Pirana in je pobudnik ideje o zaščiti mediteranskega načina življenja. Ainura Seisembayeva je s trdim delom in vztrajnostjo premagala vse jezikovne in kulturne ovire ter si v le nekaj letih ustvarila novo pot izven rodnega Kazahstana. Alenka Grželj pa je kot dolgoletna direktorica Ljudske univerze Koper, ki je aktivna tudi v Zvezi ljudskih univerz Slovenije, veliko prispevala k razvoju vseživljenjskega učenja.

Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti pri nas in tretji vzrok invalidnosti. V Sloveniji prizadene približno 4.400 ljudi letno. Med nami živi več kot 40.000 oseb s trajnimi posledicami možganske kapi. Pomembna je preventiva in prepoznavanje ter hitro ukrepanje ob prvih znakih, na kar opozarja tudi evropski dan osveščanja o možganski kapi.

Ob tej priložnosti bo Društvo za zdravje srca in ožilja jutri, 14. maja, pripravilo osrednjo prireditev na Prešernovem trgu v Ljubljani:

 Upajmo, da muhasto vreme ne bo zmedlo cvetenja belih narcis, ki v maju pobelijo sončna pobočja Karavank, še posebej pod Golico. Poznavalci pravijo, da je najbolje za izhodišče iz vasi Planina izbrati pot ”čez sedlo Suha”, saj je tam največ narcis, najdete pa jih še na Jekljevem sedlu, Mali Golici, Jeseniški planini in okoli Javorniških Rovt.

Poljane narcis si lahko ogledate na vodenih ogledih ali samostojno in se obenem udeležite različnih prireditev. Letos bo praznovanje meseca narcis še posebej pestro, saj bo v znamenju več obletnic. Začelo se bo že v petek, 10. maja, s postavitvijo mlaja na Prihodih. Koča na Golici praznuje 40 let, in okrog nje bo najbolj veselo v soboto, 11. maja, ko bo tam igral Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora, ki letos praznuje 150-letnico delovanja, Gorska reševalna služba Jesenice, tudi ta obeležuje jubilej in sicer sto let od nastanka, pa bo prikazala vajo reševanja s helikopterjem. 

 V farmacevtski tovarni Krka, ki letos praznuje 70-letnico obstoja, veliko pozornosti posvečajo prostovoljstvu. Ne le, da je med zaposlenimi veliko posameznikov prostovoljcev, množično se udeležujejo tudi skupinskih humanitarnih akcij.

Osrednja je Krkin teden humanosti in prostovoljstva, ki letos poteka že enajstič. Z različnimi dejavnostmi priskočijo na pomoč posameznikom ali društvom po vsej Sloveniji, ali jim z druženjem polepšajo vsakdan. Enako velja za zaposlene v Krkinih predstavništvih v tujini.

 Duševno zdravje je več kot zgolj odsotnost bolezni, je namreč temelj siceršnjega zdravja in tudi človekova pravica. To je vse  tisto, kar nam omogoča, da v življenju najdemo smisel, da smo ustvarjalni in aktivni, da sprejemamo sebe in svoja čustva ter se samozavestni vključujemo v družbo. Dobro duševno zdravje se kaže v občutkih sreče, zadovoljstva in samospoštovanja. Omogoča nam vzpostavljanje pristnih, trajnih odnosov z drugimi, uspešno soočanje z izzivi in aktivno prispevanje k razvoju družbe, je ob najavi dogodka povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ asist. Matej Vinko.

Naš pogovor

Kar tretjina voznikov na slovenskih cestah je starejša od 60 let, večina ima že dolgo vozniški izpit, a vozniškega znanja ne obnavlja. Osvežitev znanja bi bila za vse, ki so delali izpit pred 30 ali 40 leti, nujna, najlažja pot pa je tečaj varne vožnje. Šolo varne vožnje je pred slabimi tridesetimi leti v Slovenijo pripeljal Brane Küzmič, legendarni slovenski tekmovalec v reliju, ki je v nekdanji Jugoslaviji osvojil kar petnajst naslovov državnega prvaka, leta 1979 so ga razglasili za najboljšega voznika avtomobilov znamke BMW v Evropi. Od tekmovanja se je poslovil po hudi nesreči leta 1991 in v naslednjih letih ustanovil šolo varne vožnje, ki je z njim in številnimi inštruktorji prerasla v dobro delujoči državni projekt. Letos bo dopolnil 76 let, torej se že tudi sam uvršča med starejše voznike in se srečuje z mnogimi občutji, tegobami in pomisleki, ki pridejo z leti.