aktualno

Zakaj telesna vadba ni sestavni del zdravljenja, če pa raziskave dokazujejo, da je ključni dejavnik za zdravje in kakovostno bivanje starejših? Zakaj nam zdravnik namesto zdravil na recept ne predpiše gibanja? O tem so se spraševali udeleženci posveta o gibalni obravnavi starejših, ki je potekal na ljubljanski fakulteti za šport.

Pripravil ga je raziskovalno-razvojni center za socialne inovacije za aktivno in zdravo staranje, ki deluje v sklopu ljubljanske univerze. Kot je poudaril koordinator centra in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Vlado Dimovski, je namen centra povezovati različne partnerje k oblikovanju skupnih projektov in jih prenašati v prakso. »Vemo, da se starosti ne moremo izogniti, lahko pa se nanjo prilagodimo in izboljšamo produktivnost v starejših letih ter ne nazadnje kakovost življenja,« je poudaril. Pri tem ima ključno vlogo gibanje, ki deluje preventivno in ima tudi zelo koristne učinke pri kroničnih bolnikih in osebah z demenco.

Aktualno

Naselje Legrad na Hrvaškem, ki je v središču občine Legrad v Koprivniško-križevski županiji, številnim pa je znano tudi kot kraj, kjer je konec Dravske kolesarske poti, je bilo še pred kratkim obrobno mesto, iz katerega so se vsi izseljevali. Zdaj se je vse obrnilo na bolje.

Mala občina v hrvaški Podravini je razmeroma odmaknjena, in če bi naredili hitro anketo, bi skoraj zagotovo le skromna tretjina prebivalstva znala natančno umestiti kraj na zemljevid Hrvaške. Legrad, ki je iz tržnega mesta v 15. stoletju do 17. stoletja zrasel v pomembno trgovsko središče za živino, je nekoč privabljal trgovce iz Italije in Benetk, od ločitve od avstro-ogrskega cesarstva pred stoletjem pa doživlja konstanten upad. Zaradi slabih prometnih povezav število prebivalcev postopoma upada. Z zelenimi polji in gozdom obdano mesto leži nedaleč od madžarske meje in ima okoli 2300 prebivalcev, za polovico manj kot jih je imel pred 70 leti. Vendar je to neka druga zgodba. Osrednja zgodba je dejstvo, da je ta mala občina, ki sicer sodeluje v skupnem hrvaškem bruto družbenem proizvodu z le 0,6-odstotnim deležem, ena tistih, ki se je konkretno lotila iskanja in uresničevanja načrtov za demografsko obnovo in skrbi za starejše.

 Pod okriljem Društva slovenskih pisateljev bo med 7. in 9. junijem potekal že 29. vseslovenski literarni festival Slovenski dnevi knjige. Osrednje prizorišče bo na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 2 v Ljubljani, kjer bodo po potekali literarna branja in interpretacije pesmi, pogovori z avtorji, glasbeni nastopi ter literarne ustvarjalne delavnice, namenjene otrokom. Tam bo tudi knjižni sejem, v akciji ›S knjigo po Kulturni soseski‹ vsak nakup knjig po sejemskih cenah prinaša popuste pri nakupu brezalkoholnih napitkov v gostinskem delu vrta ter vstopnicah za razstave, muzeje in predstave v Kulturni soseski.

 Na Brdu pri Kranju bo potekal že drugi Slovenski rokodelski festival, in sicer  v nedeljo, 2. junija, od 10. do 16. ure. V parku se bo predstavilo kar 60 rokodelcev in rokodelk iz vse Slovenije, nekateri bodo pripravili tudi delavnice za otroke in odrasle. Vstop je prost.

V dvorani Kongresnega centra Brdo pa bo dopoldne okrogla miza o izzivih, ki so se pokazali v prvem letu izvajanja zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Sodelovali bodo predstavniki Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Slovenskega etnografskega muzeja, Zveze društev upokojencev Slovenije ter ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

 Trg  republike v Ljubljani so za nekaj tednov zasedli prav posebni »turisti«. 145 dvometrskih pisano poslikanih medvedov z dvignjenimi šapami, ki v sklopu razstave United buddy bears, Umetnost strpnosti širijo prijateljstvo in optimizem med državami, ki jih predstavljajo.

Umetniki iz vsega sveta so jih poslikali že leta 2002 v Berlinu, kmalu nato so začeli potovati po svetu. Predstavljajo  posamezne države, njene značilnosti, kulturo,  zgodovino, ljudi, pokrajino, gospodarstvo, glasbo ali običaje. Slovenskega medveda je v barvah slovenske zastave poslikal umetnik Luka Rep in upodobil Ivana Cankarja, Almo Karlin, Zofko Kveder, Ivano Kobilco, Lili Novy, Jožeta Plečnika, Franceta Prešerna in Primoža Trubarja. Medvedi so razporejeni v obliki simbola Tretjega paradiža italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta.

 Ta konec tedna, pravzaprav od 31. maja do 2. junija si lahko ogledate katerega od lepo urejenih vrtov. V sklopu dogodka Dobimo se na vrtovih  bodo v tem času na ogled zgodovinski in sodobni parki in vrti širom po Evropi, tema dogodkov bo pet čutov v vrtu.

V Sloveniji bodo dogodki: vodenja, delavnice, koncerti, razstave, doživetja, sprehodi, degustacije ipd.  potekali na 30 različnih lokacijah. Sodelujejo botanični vrtovi, privatni vrtovi, vrtovi ob zgodovinskih objektih, parki, arboretum, kmečki vrt, mestni gozd, muzej na prostem, učni vrt, kraški vrt in vrtnarija. Nekateri dogodki so tudi brezplačni.