Aktualno

Naselje Legrad na Hrvaškem, ki je v središču občine Legrad v Koprivniško-križevski županiji, številnim pa je znano tudi kot kraj, kjer je konec Dravske kolesarske poti, je bilo še pred kratkim obrobno mesto, iz katerega so se vsi izseljevali. Zdaj se je vse obrnilo na bolje.

Mala občina v hrvaški Podravini je razmeroma odmaknjena, in če bi naredili hitro anketo, bi skoraj zagotovo le skromna tretjina prebivalstva znala natančno umestiti kraj na zemljevid Hrvaške. Legrad, ki je iz tržnega mesta v 15. stoletju do 17. stoletja zrasel v pomembno trgovsko središče za živino, je nekoč privabljal trgovce iz Italije in Benetk, od ločitve od avstro-ogrskega cesarstva pred stoletjem pa doživlja konstanten upad. Zaradi slabih prometnih povezav število prebivalcev postopoma upada. Z zelenimi polji in gozdom obdano mesto leži nedaleč od madžarske meje in ima okoli 2300 prebivalcev, za polovico manj kot jih je imel pred 70 leti. Vendar je to neka druga zgodba. Osrednja zgodba je dejstvo, da je ta mala občina, ki sicer sodeluje v skupnem hrvaškem bruto družbenem proizvodu z le 0,6-odstotnim deležem, ena tistih, ki se je konkretno lotila iskanja in uresničevanja načrtov za demografsko obnovo in skrbi za starejše.

 Pod okriljem Društva slovenskih pisateljev bo med 7. in 9. junijem potekal že 29. vseslovenski literarni festival Slovenski dnevi knjige. Osrednje prizorišče bo na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 2 v Ljubljani, kjer bodo po potekali literarna branja in interpretacije pesmi, pogovori z avtorji, glasbeni nastopi ter literarne ustvarjalne delavnice, namenjene otrokom. Tam bo tudi knjižni sejem, v akciji ›S knjigo po Kulturni soseski‹ vsak nakup knjig po sejemskih cenah prinaša popuste pri nakupu brezalkoholnih napitkov v gostinskem delu vrta ter vstopnicah za razstave, muzeje in predstave v Kulturni soseski.

 Na Brdu pri Kranju bo potekal že drugi Slovenski rokodelski festival, in sicer  v nedeljo, 2. junija, od 10. do 16. ure. V parku se bo predstavilo kar 60 rokodelcev in rokodelk iz vse Slovenije, nekateri bodo pripravili tudi delavnice za otroke in odrasle. Vstop je prost.

V dvorani Kongresnega centra Brdo pa bo dopoldne okrogla miza o izzivih, ki so se pokazali v prvem letu izvajanja zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Sodelovali bodo predstavniki Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Slovenskega etnografskega muzeja, Zveze društev upokojencev Slovenije ter ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

 Trg  republike v Ljubljani so za nekaj tednov zasedli prav posebni »turisti«. 145 dvometrskih pisano poslikanih medvedov z dvignjenimi šapami, ki v sklopu razstave United buddy bears, Umetnost strpnosti širijo prijateljstvo in optimizem med državami, ki jih predstavljajo.

Umetniki iz vsega sveta so jih poslikali že leta 2002 v Berlinu, kmalu nato so začeli potovati po svetu. Predstavljajo  posamezne države, njene značilnosti, kulturo,  zgodovino, ljudi, pokrajino, gospodarstvo, glasbo ali običaje. Slovenskega medveda je v barvah slovenske zastave poslikal umetnik Luka Rep in upodobil Ivana Cankarja, Almo Karlin, Zofko Kveder, Ivano Kobilco, Lili Novy, Jožeta Plečnika, Franceta Prešerna in Primoža Trubarja. Medvedi so razporejeni v obliki simbola Tretjega paradiža italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta.

 Ta konec tedna, pravzaprav od 31. maja do 2. junija si lahko ogledate katerega od lepo urejenih vrtov. V sklopu dogodka Dobimo se na vrtovih  bodo v tem času na ogled zgodovinski in sodobni parki in vrti širom po Evropi, tema dogodkov bo pet čutov v vrtu.

V Sloveniji bodo dogodki: vodenja, delavnice, koncerti, razstave, doživetja, sprehodi, degustacije ipd.  potekali na 30 različnih lokacijah. Sodelujejo botanični vrtovi, privatni vrtovi, vrtovi ob zgodovinskih objektih, parki, arboretum, kmečki vrt, mestni gozd, muzej na prostem, učni vrt, kraški vrt in vrtnarija. Nekateri dogodki so tudi brezplačni.

 Kako s telesom, ki se lahko giba, ustvariti negiben gib? Kako v duetu odplesati nekoga, ki kipi od življenja, in hkrati nekoga, ki kriči od bolečin? Kako povedati zgodbo, ki jo lahko samo govor zanese/zareže v tišino, ker je telo obnemelo? To so se spraševali ustvarjalci gledališko - plesne multimedijske predstave Zakaj jaz, ki na drugačen način osvešča o multipli sklerozi.

Plesna skupina Katja Dance Company (KDC) je pripravila predstavo, v kateri  predstavlja izseke iz življenja Tadeje Polanšček iz Murske Sobote, ki se bori z multiplo sklerozo. V ospredju je lik ženske, ki je mama, hčerka, prijateljica, žena, hkrati pa ujetnica bolezni. Njena želja po »normalnem« življenju je izjemna, živeti želi za svoja dva otroka, za moža, predvsem pa ZASE! Bolezen sovraži in jo hkrati sprejema kot dejstvo. Včasih se počuti ujeta in bi rada izkričala vso svojo bolečino, jezo in nemoč v prostor, v zrak, kamorkoli … Njeno življenje in vrtiljak občutij bo prikazan s  plesom ter skozi projekcijo in besedo. Več o predstavi na: https://www.katjadancecompany.com/zakaj-jaz

 Koroška galerija likovnih umetnosti – KGLU vabi lastnike del Franca Bernekerja, da se jim oglasijo. Ob 150-letnici rojstva kiparja namreč pripravljajo razstavo, ki jo bodo odprli 3. decembra. Pionir modernega slovenskega kiparstva je bil sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Veliko se je ukvarjal z malo plastiko, nagrobnimi spomeniki in portreti, med najbolj znanimi je Trubarjev spomenik v Ljubljani. Glavnino njegovih del hrani Narodna galerija v Ljubljani, nekaj jih je v zbirki KGLU, za marsikaterim pa se je z leti  izgubila vsaka sled.